Skip to main content

Full text of "Slovenske večernice; za pouk in kratek čas."

See other formats


Google 



This is adigital copy of a bix>k Ihal was preserved for generál ions on library shelves before il was carefully scanned by Google as parí of a projecl 

to make thc workľs books discovcrable onlinc. 

Il has survived long enough for ihe copyrighl lo expire and thc book to enter thc public domain. A public domain book is one that was never subjekt 

to eopyright or whose legal copyrighl icrrn has expired. Whclhcr a book is in thc public domain may vary country to country. Public domain books 

are our galeways to ihc pást. represenling a wealľh oľhistory. culturc and knowledge thaťs oflen dillicult to discover. 

Marks. notations and other marginália preserú in the originál vo] ume will appcar in this lile - a reminder of this book's long journey from thc 

publisher to a library and linally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries lo digili/e public domain malerials and make tliem widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and wc arc merely their cuslodians. Neverlheless. this work is expensive. so in order to keep providing this resource. we háve taken steps to 
prevent abuse by commercial parlics. iiicIliJiiiľ placuiĽ Icchnical restrictions on aulomated querying. 
We alsoask that you: 

+ Make n on -commercial ii.se of the filc s We designed Google Book Scarch for use by individuals. and we reuuest that you usc these files for 
personál, non -commercial purposes. 

+ Refrain from mttomutvil í/ucrying Donot send aulomated uneries oľany sort lo G(K)gle's systém: Iľyou are conducling research on machine 
translation. optical characler recognilion or other areas where access to a large amounl oľ lext is helpľul. please conlact us. We encourage the 
use of public domain malerials for these purposes and may bc able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each lile is essential for informing people aboul this project and helping them lind 
additional malerials llirough Google läook Search. Please do not remove il. 

+ Keep it legal Whatever your use. remember thal you are responsible for ensuring thai what you are doing is legal. Do not assume that just 
bceause we believe a btx)k is in the public domain for users in thc United Siatcs. íhat ihc work is also in thc public domain for users in other 

counlries. Whellier a book is slill in copyrighl varies from country lo country, and we can'l offer guidance on whelher any specilic use of 
any specilic book is allowed. Please do not assume thal a book's appearanee in Google Book Scarch means it can be used in any manner 
anywhere in ihe world. Copyrighl infringemenl liabilily can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google 's mission is to organize the world 's information and to make it universally accessible and useful. Google Book Scarch helps readers 
discover tlie workľs books while lielpiujj aulliors and publishers ivacli new audiences. You can search llirougli the lull lexl of this book on the web 
al |--.:. :.■■-: / / bôôki . qooqle . com/| 



C 0. 



■SiélJl.lO (4t 

A' 




ARVARD 
OLLEGE 
IBRARY 



;,t .--</, /. 



/ 



u 



«.* 



Slovenské " • "'■' 



za 



pouk in kratek čas. 



Izdala in založila 



•ružba sv. Mohorja v Celovou. 



Šest in štiride8eti zvezek. 



Z doToljenjem visokočastitega kräkega knezoSkofijstra. 




1892. 

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja t Celorcn. 



J 



n. 



t** 



v '■ * 



r, u 



(Sestavil dr. Jahob Sket.) 

letom 1891. je dovŕšila družba sv. Mohorja 
^^j štiridesetletno svoje delovaoje. Však zavedni 
^Ojj^- Slovenec se lahko veseli te štiridesetletnice, kajti 
•SA s ponosom se ozira naš národ na plodonosno 
* delovanje družbe Mohorjeve. Družbina štiride- 

setletnica je pa še tem večjega pomena, ker je šteyílo družbe- 
nitov baš to leto jubilejno tisočino ne le doseglo , temveč 
jo blizu za dva tisoč prekoračilo, zakaj leta 1891. smo imeli 
51.827 údov, ki so skupaj prejeli 310.962 knjig. Tému ve- 
likánskemu napredku se čudi ves omikani svet, in to nam 
wdi v izpodbujo, da nadaljujemo z vsemi silami svoje 
delovanje, in da povzdignemo našo družbo še na višjo sto- 
pinjo. Mohorjeva družba je osnovana na pravem temelju, 
in na tem temelju hočemo zidati dalje. Družba naša je 
tóda vseskoz le za duševno in telesno korist našega milega 
národa ter se vedno skrbno in pazljivo ozirala na vsakdanje 
uličné potrebe priprostega Ijudstva. Zatorej pa je tudi 
jekom preteklih štiridesetih let dosegla velikanskih uspehov. 
•fed tem ko je sprva prihajaía s svojimi knjižicami le k 
fajhnemu številu znanih rodoljubov, zlasti k duhovnikom 
ln i drugim omikancem, prodrla je polagoma tako globoko 
T vse stanove našega národa , da je skoro ni več hiše v 
ÉWrskem zatišju, niti mestne palai'e, kamor bi ne priromale 
jsako jeseň njene knjige. Ako le pomislimo, da je bilo pri 
Hohorjevi družbi v preteklih štiridesetih letih vpisanih skupaj 
693.861 družbenikov, in da je však dobil po šestero knjig 

1* 






* I 



ai,\ jÄnópicei & roke, tedaj še ie razumemo, kako blagonosno 
je bilb delevanje naše družbe v preteklih štiríh desetletjih. 
Nad štiri milijone slovenskih knjižic je romalo v tem 
času vĺ sredine celovškega mesta na ražne stráni sloven- 
skega ozemlja ; a da razumemo, kako ogromno je to število 
v razmeri z majhnim številom Slovencev sploh, treba je le 
opomniti, da bi prišle poprečno na vsakega živega Slovenca 
malo da ne po štiri knjige Mohorjeve. 

Toda knjigam ni odločen dolgotrajen obstanek. Sčasoma 
se obrabijó, poizgubijo in feginejo, ne da bi jim vedeli sledu 
ali tirú. Zatorej bi -težko da našli večje število Slovencev, 
kí bi mogli s ponosom reči, da hranijo v svoji lastnini vse 
knjige, ktere je izdalo društvo in družba sv. Mohorja od za- 
četka svojega obstanka, od leta 1852. Brez dvombe bode 
tedaj vsakega, za razvoj naše družbe vnetega rodoljuba, 
zlasti pa družbine poverjenike in pisatelje slovenské zani- 
malo, ako zvedó, ktere knjige in sestavke je družba priobčila v 
preteklih štiridesetih letih, in kakšne da so vsebine in kolikega 
obsežka. Vsebino ďružbinih knjig poznavati pa je še posebno 
važno za naše pisatelje, da morejo po tem razsoditi, kakšnih 
knjig in- spisov manjka družbi, in kterih je še našemu ljud- 
stvu potreba. Da se pa književno delovanje naše družbe 
bolje spozná in uvažuje, hočemo na prvem mestu podati 
krátko zgodovino o njeni ustanovitvi in pregled vseh letnih 
družbenikov, potem pa po vrsti našteti vse knjige in vse 
sestavke navesti, ki jih je izdalo društvo in družba v štiride- 
setih letih svojega delovanja. 



A, Ustanovíte v drušťva in družbe s v, Mohoija. 

Prvo misel, da se ustanoví družba za izdavahje 
slovenskih knjig za ljudstvo, izprožil je naš nepo- 
zabni Anton Martin Slomšek, tačas kanonik in šolski 
nadzornik v Šent-Andreju na Koroškem. Slomšek je bil v 
taisti dobi že sam znamenit pisatelj slovenskí in skrben oče 
slovenskému Ijudstvu. Kot šolski nadzornik je posvetil 
velik del svojih močij ljudskemu šolstvu, spisoval šolske 
knjige in neumorno delal na to, da se mladina slovenská 
povzdigne v omiki, da se nauči čitati in pisati ter si tako 
pridobi základ, kterega ne more ukrasti tat, niti ogenj uni- 
čiti. Ali tudi za to je hotel poskrbeti naš pravi ljudski pri- 
jatelj, da bi odrastla slovenská mladina, zapustivší šolske 



klopi, ne vrgla knjige na strán in še to pozabila, kar ,w je biía 
naučila na trdih šolskih klopeh, kakor seto dasriSánes cUg^a 
tako čestokrat. Slomšek je namerjaval naše ljudsnfto tudi 
zunaj cerkve in šole poučevati, vzgajati ga v krščanskem 
dúhu ter ga učiti v vseh vsakdanjih potrebah. Za ta blagi 
namen pa je bilo potreba knjig, in ker je takih manjkalo, 
odločil se jé Slomšek sam, da priskrbi potrebnih knjig na- 
šemu ljudstvu, in je napravil naért za družbo, ki bi naj iz- 
dajala knjige za priprosti národ slovenskí. Dne 23. prosinca 
leta 1845. je vložil kanonik Slomšek pri višji c. kr. vladi, pri 
tedanjem ilirskem deželnem glavarstvu (guberniju), v Ljub- 
Ijani, prošnjo za dovoljenje takega društva in predložil v 
potrdilo dotična pravila. 

Z velikim veseljem so pozdravili Slovenci ta korak 
Slomšekov, kakor razvidimo iz Bleiweisovih „Novic", izhaja- 
jočih v Ljubljani, ki so takrat pod naslovom: n Novo, 
celo posebno veselje za vse Slovence* pisale sle- 
deče vrstice o tem podjetju. „Slávni pisatelj naš, najbolj- 
šega glasa, ves živo do srca vneti za naše dusno in umsko 
izobraženje, prezaslužni gospod Anton Slomšek, kanonik in 
školastik lavantinski, — kdo li med Slovenci jih ne pozná, 
s spoštovanjem jih ne imenuje? Kdor njihove ljube duše 
po osebi ne pozná, pozná jo vsaj po njihovi mili pisavi: 
Nedolžni otročič káže ves vesel na „D o ber D ár", — „Blaže 
inNežica" sta mu najljubša tovariša; deklica káže na 
„Devištvo" — na „Sréčen Pót ft hlapčič — kmet in go- 
spod hvaležna na „Hrán o" in „Filotejo" in še na veliko 
spisov — toda zakaj bi li govoril, kar však Slovenec vé? 
— naš gospod Slomšek, pravim, pripravljajo nam novo, 
novo življenje: Družbo v izdajanje cenejših slo- 
venskih knjig naréjajo. Dne 26. prosinca t. L pišejo pre- 
častiti gospod Slomšek : ,Družba za izdajanje cenejših rodo- 
ljubnih knjig je začeta; pretekle dni so postave in vodila 
bila izročena višji c. kr. vladi. 4 Večni Bog, oče vseh národov 
daj dober tek tej napraví in dolgo življenje skrbnemu go- 
spodu napravljalcu ! u 

Tako je poročal „Novicam* dne 19. svečana leta 1845. 
Oroslav Gaf, duhovnik in slovenskí učenjak, ter pristavil 
prejšnjim vrsticam še sledeče besede: „Dvojne želje se zraven 
tega ne moremo vzdržati: 1. Da bi tá-le družba vse S lo- 
vené e od madjarske do laške meje, od nemških gor do 
ilirskih logov prijazno objemala; in 2. da bi ga ne bilo spa- 
čenega Slovenca, kteri bi ves voljen ne hotel podpirati t& 



ilŕúžbe^glavo in mošnjo." Rés proroške besede, ktere 
sl^^B.dandartes že skoro do pičice izpolnile!! 

Toda-gorka želja Slomšeka in \«eh Slovencev se ni 
hitro in takoj uresničila. Z odlokom od dne 15. malega 
trávna 1. 1845., br. 434. je deželno glavarstvo (gubernij) v 
Ljubljani odbilo Slomšeku prošnjo in mu prepovedalo usta- 
noviti dotično družbo. To je bila grenka kúpa v življenju 
blagega rodoljuba, ali on je ta udarec mirno prenášal in 
čakal boljših časov, da uresniči svojo blago misel. 

Slomšekovo krščansko in književno delovanje pa je 
našlo zato pri višji duhovski oblasti tem večje priznanje. Kmalu 
je bil na glasu kot jeden najbolj vnetih in najduhovitejših 
duhovnikov v lavantinski škofiji, in že spomladi leta 1846, 
je bil izvoljen za škofa lavantinskega. Kot najvišji pastir 
svojih ovčie pa je Slomšek še bolj razvidel, kako so knjige, v 
krščanskem dúhu pisane, za naše ljud§tvo potrebne, toda 
tudi sedaj še ni mogél izvesti svojega namena, temveč je le 
toliko cenjene in priljubljene „Drobtinice" izdajal. Na- 
stopili so bili namreč leta 1848. in 1849. práv žalostní in 
razburjeni čaši za našo Avstrijo. Rázna ljudstvá so se bila 
spuntala, in mnogo krvi se je prelilo, predno se je naselil 
zopet mir v dežele avstrijské. Napočila je zarja večje svo- 
bode, in narodí v Avstriji so se začeli prosteje gibati, se- 
véda med njimi tudi Slovenci. Zdaj je stopil lavantinski knez 
in škof Slomšek s svojo mislijo znova na dan ter poskúšal 
oživiti „društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig". In 
glejte srečo, ta poskus se mu je zdaj obnesel! V Gelovcu 
si je namreč pri dobil za ta namen dva goreča rodoljuba, 
Andreja Einšpielerja in Antona Janežiča, in ti 
trije rodoljubi so v pravem pomenu besede trije temeljni 
kameni, na kterih se je sezidal zdaj tako veličastni dom Mo- 
horjeve družbe. 

Dne 1. prosinca leta 1851. je objavil Anton Janežič v 
svojem listu, „Slovenska Bčela" imenovanem, navdu- 
seno pisan poziv do Slovencev, kterega takó-le končuje: 
„Živeli Slovenci! Naj se ustanoví ,društvo za izda- 
vanje dobrih slovenskih knjig 4 , kterega namen naj 
bo : priprosto ljudstvo izobraževati, domače slovstvo povzdi- 
gati, pisatelje podpirati ter jih k novim činom izpodbujati. 
Živeli Slovenci ! Zivelo društvo za izdavanje dobrih sloven- 
skih knjig!!" 

Ta poziv ni bil brez uspeha, in društvo se je jelo sno- 
vati, kakor nam sam Andrej Einšpieler v „Koledarju" za 



leto 1878. pripoveduje, takó-le: Dne 25. svečana leta 1851. 
so bili knez in škof Anton Martin Slomšek v Gelovcu ter 
so pri tej priložnosti obiskali tudi tedanjega mestňega 
kaplána, Andreja Einšpielerja. Povabili so ga, naj príde o 
velikí noci v Šent -Andrej, da si pogleda prekrásne veliko- 
nočne kresove, ktere na velikonočno nedeljo na vse zgodaj 
zažigajo po vsej Labodski dolini. 

Ternu povabilu ustreže rad naš rojak ter se pelje dne 
19. malega trávna v Šent -Andrej. Na velikonočno nedeljo 
po obedu ga povabijo premilostljivi knezoškof, naj se grešta 
po škofovem vrtu malo izprehajat, in tu mu začnó z milimi 
in srčnimi besedami popisovati, kako potrebno in kako 
lahko bi tudi bilo v sedanjem, za Slovence ugodnejšem času 
osnovati in na noge spraviti društvo, ktero bi naj izdajalo 
in med Slovenci širilo dobre knjige slovenské. Ob jednem 
so tudi pravili, kako so že 1. 1845. imeli resno voljo, osno- 
vati tako društvo, pa da jim takrat ni šlo srečno izpod rok. 
Nadalje so govorili ravno tiste besede, ktere čitamo v njiho- 
vem životopisu: 

„Pri srcu jih je bolelo pomanjkanje za ljudsko izobra- 
žanje pripravnih knjig. Dobro pa so vedeli, da jeden jedin 
človek ne more vsem potrebám zadostiti. Za to so si izmi- 
slili pač kaj krásno napravo v prid ukaželjnim Slovencem. 
Hoteli so namreč „društvo za izdavanje dobrih slovenskih 
knjig u osnovati. Ali kdo bi si bil mislil! V tem ko so 
Nemci že zdavna jednako društvo imeli, bila je Slovencem 
prošnja za jednako dobroto odrečena môžu, čegar jedino 
ime je bilo poroštva dovolj, da bo društvo v čistem krščan- 
skem dúhu postopalo. Sevéda jih je mogla taká odločba 
močno boleti pri srcu; vendar tiho in ponižno so žaljenje 
prenášali, in nikdar nismo slišali niti jedne pritožbe iz nji- 
hovih ust. Le v dveh listih do dveh posebno dobrih pri- 
jateljev smo našli malé opombice , ki jasno kažejo njihov 
bogoljubni namen. Jednému prijatelju pišejo : „Da je naša 
prošnja za društvo k izdavanju dobrih knjig odvržena, in 
sicer ne da se je vzrok povedal: zakaj? bodete že vedeli. 
Meni je s tem težko breme odvzeto, pa tudi dobrí stvari 
dno izbito. Posamezni preženemo svoje moci in obnemo- 
re: 10. To vidijo sovražne moci in ustavljajo vse dobro z 
de nišljijami vsake vrste. Vendar me to nikakor ne bo za- 
dr evalo delati v višjo čast božjo in v blagor tistega ljud- 
sť a, med kterega me je previdnost božja postavila. Naše 
vo lilo bodi: Malo govoriti, — veliko delati, — vse trpeti.* 



L. 



8 



Te milé, škofove besede so segale mladému kapiami, And. 
Einšpielerju, globoko do srca, in zlasti obljuba Slomsekova, 
da hočejo na vso moč z besedo in dejanjem, s peresom in 
denarjem pri tem društvu pomagati, osrčila je našega rodo- 
ljuba takó, da je takoj začel za to misel delovati med ce- 
lovškimi rodoljubi. Že dne 27. malega srpana so razposlali 
celovški Slovenci vabilo za „društvo, ktero bode 
knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi 
razširjevalo", na vse stráni po slovenskih pokrajinah, 
in Janežičeva „Slovenska Bčela* je razglasila dne 1. kimovca 
isto vabilo in tudi že objavila prvotná pravila tega društva. 
Dotični oklic Slovencem se takó-le glasi: 
„Dober in žlahten je sad, ki ga društva donašajo s 
tem, da dobre knjige med ljudi razširjajo. Nočemo tukaj 
naštevati vseh tistih društev, ki so jih naši nemški bratje v 
ta namen napravili. Pokažemo le tja na društvo sv. Janeza 
Nepomuka na Ceškem. To društvo že dolgo let vsako leto 
lepo število koristnih knjig práv dober kup med češko ljud- 
stvo razprostira. Mi Slovenci za drugimi narodí in svojimi 
brati na Ceškem ne smemo zaostajati, posebno kedar gre 
za sveto vero, lepo zadržanje, kedar gre za pravo, pa večno 
srečo človeštva. Pa vendar naše dolgo neobdelano polje je 
široko, — kar se od nas terja, to je imenitno in težko ; za 
to nam je treba več delavcev, združenih sil in močij. To 
nas je gnalo društvo osnovati za izdavanje in razširjanje 
dobrih knjig za Slovence. Postave tega društva mi pod- 
písaní v imenu in po volji mnogih prijateljev tukaj ozna- 
njujemo in vse lepo vabimo, naj pristopijo k ternu društvu. 
Zares! Namen tega društva je lep in žlahten! Društvo 
ima skrbeti, da se krščanski in pobožní duh, zaradí česar 
slovanskí národ povsod in že od nekdaj slovi, obvaruje in 
utrjuje; — društvo ima skrbeti, da se Ijudem, ki se bodo 
v šolah mnogo lepih rečij naučili in potem tudi radi čitali, 
dobre in koristne knjige v roke dajejo, da jim ne bode treba 
po slabih in prepovedanih knjigah popraševati in segati ; — 
društvo ima učením Slovencem, kterih, hvala Bogu, že ve- 
liko štejemo, priložnost ponuditi, da svoja književna dela 
gotovo in vsaj brez svoje lastne izgube med ljudi spravijo ; 
— društvo bode po tem vsem pa tudi pomagalo, da mi svojo 
književnost in jezik svoj olepšamo in obogatimo in tako tudi 
slovenskí národ na višjo stopinjo krščanske omike in pravé 
sreče in časti povzdignemo. Ta namen je tako obširen in 
težaven, da ga le združené moci doseči zamorejo, — je pa 



tudi tako lep in žlahten, da ga bodo duhovne in deželne 
oblastnije, vsi prijatelji človeškega roda in vsi domorodci 
gotovo na vso moč podpirali. 

Z&torej se lotimo tega svetega dela s trdnim zaupanjem 
na Boga, na pravično in žlahtno našo reč, na ljudi dobrega 
srca in na slovenské domoljube! 

V Celovcu, 27.julija 1851. 

And. Einšpieler, kaplán v Celovcu ; Franjo Zorčič , spi- 
rituál v Celovcu ; Jozef Rozman, stolní korar v Šent-Andreju; 
Anton Janežič, učitelj v Celovcu ; Dragotin Robida, profesor 
v Celovcu; Matija Majar, župnik v Gorjah; Balant Lesjak, 
župnik v Dvoru; Gregor Sommer, učitelj v Borovljah." 

Ta oklic se je raznesel po vsem Slovenskem kakor 
blisk, in od vseh stranij so odmevali veseli glasovi. 

In veste li, kdo se je prvi oglasil in prvi položil svoj dar 
na oltár slovenské domovine? Tisti gospod so bili, ki so 
nekdaj pisali : „Naše vodilo bodi : Malo govoriti, — veliko 
delati, — vse trpeti." ke nekaj dnij po tem oklicu je došlo 
iz Šent- Andreja od knezoškofa Antona M. Slomšeka v Ce- 
lovec to-le pismo: „ Veseli me, da društvo, ki sem ga že 
pred sedmimi leti osnovati mislil, pa ga nisem mogel, vidim 
se zopet vzbujati in oživljati; da pa moje veselje tudi kaj 
sadá obrodi, podlago in temelj ternu društvu s tem polo- 
žím, da pet sto goldinarjev v bankovcih ternu društvu 
darujem. Kakor hitro v življenje stopi, bodem ta svoj dar 
društvenemu odboru izročil. Zraven pa še tudi obljubim 
za društvo delati in ga podpirati, kolikor premorem", — in 
ostali so škof mož-beseda do smrti ! 

Leta 1852. je stopilo društvo pod posebnim varstvom 
kneza in škofa lavantinskega v življenje ter začelo nabirati 
ude in pripravljati knjige za tisk. „Slovenska Bčela" nam 
že tekom leta 1852. naznanja imena pristopivših údov in 
objavlja z veseljem, kako se natiskujejo društvene knjige; 
pnra med njimi je bila povest „Blagomir puščavnik". 

Po pravilih, ktera je c. kr. deželna vláda v Celovcu po- 
trdila pozneje z odlokom dne 28. velikega srpana 1853, 
br. 5906., dobilo je društvo ime: „Društvo sv. Mohorja*, 
in sicer zategadelj, ker je bil sv. Mohor prvi blagovestnik, 
ki je, od samega sv. Petra v starodavnem Ogleju (Akvileji) 
za škofa posvečen, razširjal med Slovenci sveto vero in dal 
za njo kri in življenje okolí leta 68. Sv. Mohor je bil ná- 
sledník sv. evangelista Marka in prvi oglejski Škof ; zatorej 



10 

je še dandanes patrón goriške nadškoflje, ki obhaja njegov 
praznik na dan 12. malega srpana. 

N a m e n društva je bil, da se dajejo na svetlo in raz- 
širjajo dobre knjige, ki naj razsvetljujejo in požlahtnujejo um r 
srce in voljo ljudij, in da se morejo po vrh tudi dober kup 
razprodajati. 

Udnina je znášala za učitelje ljiidskih šol na deželi 
in za učence na leto 1 gld. 30 kr. srebra, za vse druge pa 
na leto 3 gld. Dalje ima však novi ud še plačati vpisnine, 
učitelji in učenci 30 kr., však drugi pa 1 gld. Za letnino 
je imel však društvenik dobivati vsako leto „največ, k ó 
bode mogoče, tiskanih knjig". Število letnih knjig 
pa bode seveda rástlo po razmeri, kakor udje pristopajo k 
društvu. 

Za društvo se je sprva oglasilo precejšnje število údov, 
takoj prvo leto 785; toda na leto 1856. se je njih število 
jako znižalo, in od sedaj naprej je padalo vedno, tako da 
je bilo 1. 1859. le še 263 društvenikov. 

Društveno delovanje je bilo v prvi svoji dobi že kaj blago- 
nosno. Práv lepo število knjig je spravil odbor med Slo- 
vence. V prvih osmih letih je izdalo društvo blizu 609 
tiskanih pôl in povrh še nektere knjige z napevi in podo- 
bami; vseh údov je bilo 5204 in prejelo skupaj 20.252 
knjig. Toda te knjige niso prihajale v roke našemu pri- 
prostemu ljudstvu, temveč le bolj duhovnikom, učiteljem ixi 
drugim premožnejšim rodoljubom; kajti letnina od 3 gld. 
na leto je bila za ubožne ljudi previsoka, in zato ni dru- 
štvo našlo odziva v širšem krogu priprostega národa. Na- 
ravna posledica ternu je bila, da je začelo društvo slabeti, 
in bati se je bilo, da popolnoma zamré. Ali o pravem času 
sta zdaj povzdignila svoj vplivni glas Andrej Einšpieler in 
Anton Janežič ter sta v svojih glasilih, Janežič v „Slovan - 
skem Glasniku", Einšpieler v „Slovenskem Prijatelju", sta- 
vila 1. 1859. dobre nasvete gledé na preosnovo tega društva 
slovenskim rodoljubom. Nasvetovala sta, da naj ostane sicer 
društvu sv. Mohorja prvotní glavni namen, toda prestaví se 
naj na cerkvena tla, t. j. da se ustanoví družba ali 
bratovščina; kajti videla sta, kako uspešno so delová e 
na cerkveni podlagi ustanovljene družbe ali bratovščine v 
bližnjih katoliških deželah, na pr. v Pragi družba sv. Janez i, 
ali v Brnu družba sv. Cirila in Metoda. 






r 



n 



Drugi vážni nasvet je bil, da se zniža letnina, ker je 
dosedanja previsoka udnina najbolj zavirala pristop pripro- 
stemu národu. 

Tretjič sta poudarjala, kako je treba, da se napraví 
posebna matica za družbo, in sicer tako, da bi mnogo domo- 
rodcev pristopilo k družbi za vse svoje žive dni in vplačalo 
dosmrtno udnino. Naposled še znova poprosita vse domo- 
ljube, posebno pa častito duhovščino, naj pritekó hirajo- 
čemu društvu na pomoč, kajti le z njihovo pripomočjo bode 
zamogla pognati družba svoje korenine tudi v jedro sloven- 
skega národa. 

Ob jednem sta se obrnila do premilostljivega krškega 
knezoškofa, Valentína Wieryja, ter jih prosila, da 
ustanovijo družbo ali bratovščino sv. Mohorja. Knezoškof 
so na prošnjo več društvenikov osnovali katoliško bratov- 
ščino sv. Mohorja ter prosili sv. očeta pápeža Pija IX., naj 
to cerkveno bratovščino potrdijo in podelijo družbenikom 
svetih odpustkov. Sv. oče so uslišali prošnjo in s pismom 
od dne 18. velikega trávna leta 1860. bratovščino obdarovali 
z odpustki, krški škof pa jo potrdili z dnem 5. rožnika 
istega leta. V posebnem pastirskem listu so priporočili 
družbo vsem Slovencem in naznanili ob jednem tudi druž- 
bina pravila, kakor jih čítate v Koledarju. Pravilom dodaná 
so še tudi posebna „vodila opravilnega reda% ktera 
je leta 1868. potrdila nadpolovica vseh živih dosmrtnih údov, 
in po kterih se odbor vestno ravna. 

Kakor lahko však razvidi iz postav in vodil, tiskanih 
v vsakoletnem Koledarju, sprejeli so se nasveti, kakoršne 
sta stavila Einšpieler in Janežič. Družba se je ustanovila 
na cerkveni podlagi, letnina znižala jednako za vse ude na 
1 gold., in napravila se je posebna matica, v ktero vpla- 
čajo dosmrtni udje enkrat za vselej 15 gld., a zato dobi- 
vajo vse družbine knjige do smrti. Do zdaj šteje družba 
926 dosmrtnih údov, od kterih jih je pa že 151 umrlo. V 
bratovščinski knjigi, v ktero se po vodilih zapiše však na 
novo pristopivši dužbenik, bilo je 1.1891. zapisanih 129.184 
údov. Ta knjiga je za nas častna, zlata krijiga; 
glejmo, da bodo zapísaná enkrat v njej imena 
vs h Slovencev! 



n 



B. Pregled 


L udov 


in razposlanih knjig. 


L 


Za leta 1852- 


1859. 




Leta 1852. je bilo 785 


udov 


in 


prejelo 


3.925 knjig. 


. „ 1853. n n 


884 


» 


» 


n 


3.536 „ 


„ 1854. „ „ 


978 


Y) 


n 


n 


4.890 „ 


* 1855. „ „ 


947 


n 


n 


v 


3.788 „ 


„ 1856. * „ 


557 


r 


t 

n 


n 


1.671 „ 


„ 1857. „ „ 


454 


J? 


n 


r 


908 „ 


„ 1858. n „ 


336 


Tí 


n 


» 


1.008 „ 


n 1859. „ „ 


263 


n 


n 


n 


526 „ 


V 8 letih — skupaj 


5.204 udov 


in 


prejelo 


20.352 knjig. 


II. 


Za leta 1860- 


- 1869. 




Leta 1860. je bilo 


1.116 udov 


in 


prejelo 


4.464 knjig. 


„ 1861. „ „ 


1.294 


T) 


n 


n 


5.176 „ 


* 1862. „ „ 


1.620 


n 


n 


n 


4.860 9 


n 1863. „ „ 


1.662 


n 


n 


n 


6.648 „ 


. 1864. „ „ 


2.173 


9 


r> 


rt 


10.865 „ 


» 1865. „ n 


2.719 


n 


n 


Ť) 


13.595 „ 


„ 1866. „ „ 


3.980 


n 


r> 


n 


23.880 


„ 1867. „ „ 


7.086 


n 


n 


n 


35.430 „ 


„ 1868. „ „ 


10.458 


n 


n 


r 


52.290 w 


„ 1869. „ „ 


13.651 


r> 


n 


n 


95.557 „ 


V 10 letih — skupaj 


45.759 udov 


in 


prejelo 


252.765 knjig. 


III 


. Za leta 1870 


-1879. 




Lete 1870. je bilo 


16.175 udov 


in 


prejelo 


97.050 knjig. 


„ 1871. „ „ 


17.395 


n 


n 


n 


104.370 „ 


* 1872. „ , 


18.925 


n 


r, 


n 


113.550 „ 


n lo/O. „ „ 


21.892 


n 


» 


n 


130.552 „ 


n 1874. „ „ 


24.080 


n 


» 


n 


144.480 „ 


n loiO. „ „ 


26.336 


rt 


n 


n 


158.016 „ 


n 1876. „ „ 


26.815 


n 


n 


n 


160.890 „ 


„ 1877. „ „ 


25.863 


n 


n 


n 


155.178 „ 


„ 1878. „ „ 


24.412 


n 


r> 


n 


146.472 „ 


n loit7. n „ 


25.333 


n 


n 


n 


126.665 „ 



V 10 letih - skupaj 337.236 udov in prejelo 1,337.333 knjig. 



13 



IV. Za leta 1880 — 1891. 

Leta 1880. je bilo 25.430 údov in prejelo 152.580 knjig. 

. „ 150.504 „ 



1881. 


n 


n 


25.084 


1882. 


n 


n 


24.474 


1883. 


71 


r> 


28.390 


1884. 


r> 


» 


28.502 


1885. 


n 


n 


29.590 


1886. 


TJ 


n 


31.687 


1887. 


n 


n 


35.010 


1888. 


n 


rt 


41.552 


1889. 


n 


» 


46.042 


1890. 


n 


r> 


48.084 


1&91. 


n 


n 


51.827 



n 



n r> 



n 



n 



146.844 r 

170.340 „ 

171.012 „ 

177.540 „ 

190.122 „ 

210.060 „ 

249.312 „ 

276.252 , 

288.506 „ 
310.962 



V 



V121etih — skupaj 415.672 údov in prejelo 2,494.034 knjig. 

Iz tega pregleda razvidimo, da je bilo : 
t 40 letih skxipaj 693.861 ndov In prejelo 4,104.274 knjig. 

Nadalje nam káže pregled, kako je število údov v prvi 
dobi od leta 1852. do 1859. bilo majhno, in da se ni moglo 
v nobenem letu povzdigniti niti do tisočine, med tem ko je 
že prvo leto v družbo ali bratovščino bilo vpisanih 1116 
údov. Prvih sedem let je število polagoma rástlo, na leto 
1867. pa na enkrat za 3.106 družbenikov poskočilo in po- 
tem vsako leto tako znatno naraščalo, da štejemo 1. 1875. 
že 26.336 údov. Zdaj pa so nastopili za družbo čaši oma- 
hovanja; število údov sicer ni zeló padalo, ali tudi rástlo 
ni. Devet let štejemo okoli 25 in 24 tisoč údov, in bati 
se je že bilo, da bode začelo število vidno padati, kajti leta 
1882. smo imeli že 2.341 družbenikov manj kakor 1. 1876. 
Toda glejte čudo, česar nikdo ni mislil, to se je takoj zgo- 
dilo. Število údov je za leto 1883. poskočilo za 3.916 in 
potem rástlo vsako leto za več tisoč, in sicer se je najbolj 
povzdignilo od leta 1887. na leto 1888., kajti število údov 
je takrat na enkrat poskočilo za 6.542. Zadnja leta smo 
šteli poprečno skoro vsako leto po 3 tisoč družbenikov več, 
in Bog daj, da bi število rástlo tudi v letih bodočih. 

Gastiti gospodje poverjeniki naše družbe si bodo pač 
znali te podatke sami razložiti ; a upam , da mi pritrdijo t 



14 

ako rečem, da sta med drugimi pobožnimi knjigami zlasti 
knjigi „Življenje svetnikov in svetnic božjih" in 
„Življenje preblažene Device Marije in svetega 
Jozefa" pripomogli, da seje povzdignila družba tako hitro 
in na tako visoko stopinjo. 



-o— <S5^-° 



C. Pregled vseh knjig in sestavkov, izdanih. po društvu 

in družbi sv. Mohoiga. 

I. Knjige društva sv. Mohorja. 

Leto 1852. 

(Udoy 785 in prejelo 3.925 knjig.) 

1. Blagomir puščavnik. Podučivna in kratkočasna po- 
vest za mlade in odraščene ljudi. Poleg nemškega (Beatus- 
hôhle) poslovenjena. 1853. Str. 154 v 8°. 

2. Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. 
Prvi del. 1853. Str. 320 v 8°. — (Sodeloval Štefan Ko- 
ciančič.) 

3. Krátka povestnica Goriške nadškojije. SpisalFranc 
BI až i č , bogoslovec v Goriškem Seminišču. 1853. Str. 82 v 8°. 

Na str. 73. in 74. čitamo pesen: „D a n XVI. listopada 1851 po 
Goriäki nadškofii", ktero je zložil mladi duhovnik F. J. Kaffol „ob 
obhajanju stoletnice postanka goriáke nadškofije*. Bogoslovec Franc 
Blaž i é je poznejäi duhovnik in marljivi pisatelj Štefan Eociančič. 

4. Sóla veselá lepega petja za pridno šolsko mladino. 

1853. Str. VII + 55 v 8°. 

Obsega nahovor, šolske pesni (20), pesni veselih otrok (26) in po- 
stené zdraviôke (I) ; pesni so zložili večinoma S 1 o m ä e k , H a š n i k , V i r k > 
in pesmarico je sestavil Slomäek, ki seje tudi podpísal pod „na- 
govorom*. 

5. Domáci ogovori po nedelskih evangeljih za verne 
ljudi na deželi. Spisal in izustil Fil. Jak. Kaffol, Kaplán 
v Ročini pri Soči. Prvi del. 1853. Str. 270 v 8°. 

Leto 1853. 

(Údov 884 in prejelo 3.536 knjig.) 

1. Bozidar, podučivna in kratkočasna povest 
za mladost in odraščene ljudi. 1853. Str. 113 v 8°. 



r 



15 



2. Zgodovina svete vere v podobah starega zákona. Spísal 
Jarnej Ciringar. 1853. Str. 78 v 8°. 

3. Stari Urban, ali zimski večeri dóbrih Jcmetov. Poleg 
talianskega poslovenili Goriški bogoslovci (med njimi tudi 
Štefan Kociančič). 1853. Str. 225 v 8°. 

4. Domáci ogovori po nedelslcih evangeljih za verne ljudi 
na deželi. Spísal in izustil Fil. Jak. Kaffol, Kaplán v 
Ročini pri Soči. Drugi del. 1853. Str. 290 v 8°. 

Leto 1854. 

(Údov 978 in prejelo 4.890 knjig.) 

1. Djanje Svetnikov. Del L U Gradcu. 1583. Str. VIII 
+ 736 v 8°. — (Spísali Slomšek, Kociančič in drugi.) 

2. Slovenskí Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. 
Drugi del. 1854. I. in II. del skupaj str. 768 v 8°. — (So- 
deloval Štefan Kociančič.) 

3. Druge in tretje Mozesove bukve. 1854. (II. str. 104; 
III. str. 76 v 8°.) — (Poslovenil in razložil P, Plač i d Ja- 
vor nik, benediktinar, c. k. učeník sv. písma starega zákona 
in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovcu.) 

4. Imenik in račun društveni. 

5. Kot peto knjigo so prejeli udje „Šolskega Prijatia", 
kteTega je izdajal Andrej Einšpieler. 

Leto 1855. 

(Údov 947 in prejelo 3.788 knjig.) 

1. Djanje Svetnikov. Del II. 1854. Str. 813 v 8 ft . 

2. Zgodovina svete vere v podobah novega zákona. Spísal 
Jozef Ulaga. 1855. Str. 85 v 8°. 

3. Šestdeset pesem z napevi za cerkev , šolo in kratek 
čas. Na svetlo dal Leopold Cvek, učeník. 1854. Str. 
103 v 16°. 

Obsega pesni za cerkev (30) in pesni za šolo in kratek čas (30), 
ktere so nabrane iz Z g o d n j e Danice, Drobtinic iniz dragih ča- 
sopisov in knjig. 

4. Kot četrto knjigo so prejeli udje „Šolskega Prijatia". 

Leto 1856. 

(Údov 557 in prejelo 1.671 knjig.) 

1. Drobtince. Na svetlo dal M. Stojan. Letnik XI. 
1 56. Str. X + 310 v 8°. 



16 



2. Ogledálo keršamkih čednosti v poduk in posnemanje. 
Poleg Dominika Mettenleiterja (,,Frúhlingsblumen u ). 

1856. Str. 175 v 8°. 

3. Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Lepa povest za 
mlade in odraščene ljudi. 1857. Str. 110 v 8°. 

Leto 1857. 

(Údov 454 in préjelo 908 knjig.) 

1. Ľrobtince. Na svetlo dal M. Stojan. Letnik XII. 

1857. Str. XX + 237 v 8°. 

2. Slovenska Koleda m leto 1858, slovenskému ljud- 
stvu v poduk in razveselovanje. Vredil Anton Janežič, 
c. k, učitelj višjih realnih šol v Gelovcu. Str. XXXI -+- 
267 v 8°. 

Obseg: A. 1. Slovenska pratika za 1. 1858., imenik vseh riinskih 
papežev in imenitnejäi semnji. Str. I. — XXXI. — B. 1. Poátcna Bohin- 
Čeka v Benetkah. Domáca povest. Str. 1 — 52. 1 — 2. Fedor in 0]ga» 
52—136. Poslovenil J. B. (Ponatis iz „Slov. Bčele".) — 3. Osoje in Bole- 
slav, kralj poljski. 136—150. F. — 4. Sveta gora pri Gorici. 150—164. 
Ivan. — 5. Božja pot k Mariji na sv. Višarjih. 164—181. — 6. Beatrica 
in tolovajski poglavar. 181—184. Poslov. Sk. — 7. Češčena Marija. Po 
nar. pov. (pes.) J. Novák. 184 — 185. — 8. Spokorjeni razbojniki. 186 — 187. 
C — k. — 9. Kako čudno Bog svoje kliče. 187 — 189. — 10. Hvaležni oro- 
slan. (Povest iz časov sv. vojske.) 189—192. I. K. — 11. „Žlahtna roža na 
kervavem bojnem polju." 192—194. Sk ... c. — 12. Človek (pes.). 195— 196.. 
S. J. — 13. Na sveti večer (pes.). L— pi. 197. — 14. Zvon (pes.). 197—198. 
M. — 15. Pozdrav (pes.). 198—199. — 16. Samoten. 199. (pes.) — 17. 
Tolažba. 200. S. J. (pes.) — 18. Valčkova svaritev (pes.). 200—201. V. — 
19. Zimski večer. 201—202. S. J. (pes.) — 20. Noô (pes.) 202. S. J. — 21. Goď 
svetih treh kraliev. 203—204. I. M. — 22. Kako so stari Slovani merliee 
pokopovali ? 204—205. N. D. — 23. Nekteri narodi na Avstralskih otokih. 
205—210. — 24. Mravlja. 211—220. Fr. Erjavec. — 25. Svila. 220—224. 
— 26. Ozir na nebo. 224—233. — 27. Koledar ali Pratika. 233—241. 
Robida. — 28. Blagi spomin. 242. — 29. Rubin. 242. J. K. — 30. BiserL 
N. D. 242—243. — 31. Slavôek. 243. — 32. Nezadovoljno konjče. 243—244. 
N. D. — 33. Medved in dreň. J. B. 244. — 34. Sinert si vôli tovaršico. 
245-246. J. V. — 35. Moder bedak. 246. T. L— pi. — 36. Andrej Ravbar 
in Španijol. 247. N. D. — 37. Predpustnica. 248—251. S. J. — 38. Ouden 
pogreb (pe«.). 251—253. S. J. — 39. Slovenskí pregovori. Zap. V. K — k. 
253—257. — 40. Gospodarske drobtince. 257—267. — a) Mesečne opra- 
vila. 257 — 261. Sommer. — b) Dnevni red umnega in dobrega gospodarja. 
261—264. Zalokar. — c) Zlate pravila za kmetovavce. 264—267. „Novice*. 



1 Rjer ne navajam pisateljevega imena ali dragega znaka, tam ga 
tndi v knjigi ni zabeleženega. 



r 



17 



Leto 1858. 

(Údov 336 iii prejelo 1.008 kiijig.) 

1. Dróbtince. M. Stojan. Letnik XIII. 1858. Str. 
VIII H- 351 v 8°. 

2. Marije Rozen evet. Molitevne bukve s premišlje- 
vanjem v počešenje nar svetejših serc Jezusa in Marije. 

ISpisal M. Stojan. 1856. Str. 414 v 12°. 

! 3. Slovenska Koleda za leto 1859. Str. XXVIII -f- 170 

x 8*. Vredil Anton Janežič. 

O b s e g : A. Slovenska pratika itd. Str. I — XXVIII. — B. 1. Kolednica 
(pes.). Fr. Cegnar. Str. 1. — 2. Sprava. Povest iz življenja lovskega. Poleg 
neinškega izvirnika svobodno izdelaua. 2 — 38. — 3. Krivá prisega. Spisal Ivan. 
38 — 46. — 4. Škerjanôek, nodoba življenja. 46—48. Praprotnik. — 5. Ja- 
godice. Igra v enem djanju po Kr. Smidu svobodno poslovenil Matija 
Majar. 49—78. — 6. Sveti večer. Spisal J. Bilc. 79—88. — 7. Učenec pa 
Mač ali nespametna sramožljivost. A (= Navrátil). 88 — 90. — 8. Ljuba 
priprostost. Spisal E. B. 90—91. — 9. Vojaška sniert. Poslovenil J. Pr. 
.92—93. — 10. Volk in lisica. 93—95. Fr. E(rjavec). — 11. Posavska (pes.). 
J. Pr. 95 — 96. — 12. Deklica na razpotju. 96 — 98. — 13. Livada in de- 
klica (pes.). Fr. Cegnar. 98 — 99. — 14. Spomladi (pes.). J. Pr. 99. — 15. 
Želja (pes.). 99—100. J. B. — 16. Minljivost (pes.). 100. Geršak. — 17. 
Izgovor (pes.). 101 — 102. Tomaž Lempelj. — 18. Uzrok tertne bolezni 
(pes.). 102 — 103. Fr. Cegnar. — 19. Smert Senjanina Iva. (Serbska nar. 
pes.) 104—106. — 20. Mihal Andreaá, samouki pesnik in pevec slovenski. 
103 — 110. A = Navrátil. — 21. Šimon Rudmaš, c. kr. šolski svetovalec in 
nadzornik ljudskih šol na Koroškem. 110—116. — 22. Avstralci. (Poleg 
Tomiôka spisal J. S.) 116 — 124. — 23. Iz Podjunske doline v železno 
Kapio. (Spisal BI. Hermeter.) 124—127. — 24. Ljubno. Spisal J. N. 
127—132. — 25. Bied. Popisal V. J. 132—142.. — ^. En dan na planini 
pod Kamnikom. BI. Sušnik. 142—149. — 27. Potopis vodene kaplje. Spisal 
L J. Tušek. 149—156. — 28. Bele mravlje. Spisal J. Murnik. 156—159. — 
í 20. Kako gospodinji natora v našem telesu. A (= Navrátil). 160 — 167. 

Leto 1859. 

(Údov 263 in prejelo 526 knjig.) 

1. Najpoglavitniše resnice svete vere v premišljevanje 
dane po misijonarju Humbertu. Poslovenil Peter Cizej. 
1859. Str. 448 v 8". 

2. Rozice za mlade in odraščene Ijudi. S podobo Blej- 
skega jezera. 1859. Str. 170 v 8°. 

(To ni nová knjiga, temveč le „Slovenska Koleda za leto 1859 u z 
novim naslovnim listom in s podobo Blejskega jezera. Vsebina in tisk se 
popolnoma strinjata s Koledo za 1. 1859.) 

Opomba. Veleč. gosp. Josip Mam poroča v Jezičniku XXV 
(1887) str. 11., da so se društvenikom pošiljale knjige po razmeri in pre- 
vidi: sti; med njimi nekterim tudi „Naravoslovje alj Fizika 1 *, po 

Večernice. 46. zv. ' 2 



18 



domáce zložil K. Rob i d a. V Ljubljani. 1849. Str. XI + 123 v 8°. 
Razun teh, tudi od Andr. Einšpielerja v Koledarju za 1. 1878. str. 138. ii 
od Josipa Márna v Jezičniku XXV. (1887) str. 11. navedenih draštvenil 
knjig naznanja društveni odbor v Večernicah III. 1861 še sledeče knjig* 
ki jih je izdalo društvo sv. Mohorja, in sicer 

1. Cvetice za mlade in odraščene Ijudi. S podobo Ma- 
rije Device na Višarjih. V Celovcu, 1858. Str. 266 v 8°. 

2. Kraljedvorski rokopis. Iz staročeskega poslovenil 
Fr. Levstik. V Celovcu, 1856. Str. 54 v 12°. 



II. Knjige družbe sv. Mohorja. 

Leto 1860. 

(Údov 34+ 1082* = 1.116 in prejelo 4.464 knjig.) 

1. Zgodbe svetega pisma in popisovanje svet 
dežele. Stari zákon. Za mlade in odraščene íjudi. Po 
slovenjene poleg J. Farbmanove izdave K r. Šmidovi 
svetopisemskih zgodeb. Str. 139 v 8°. 

2. Slovenské Večernice za poduk in kratek čas. I. zve- 
zek. Str. 84 v 8°. 

Obseg: Za kratkinx „predgovorom" sledi: 1. Zgubľjeni, pa spet 
najdeni sin. Domáca poves t iz starih časov. Str. 1—11. J. Mencinger. — « 

2. Pesem za domáce šmarnice. 11 — 12. Jozef Virk. — 3. Voznik in zadnjí 
konj. 13 — 18. F. C. — 4. Mesar Janez Kerstnik Jezuit, Gorican. 18 — 28^ 
St. K. — 5. Mati in vnuk (pes.). 28—30. M. K. — 6. Pobožná pastaricaw 
30—32. — 7. Sv. František in tiel 32—40. Poleg Jariša. — 8. Prilike, 
1. II. UI. 40-42. Ž. in A. — 9. Miklavžev večer (pes.). 42-43. C. -^ 
10. Delavno življenje kerščanske device. 43—47. — 11. Hvaležnost in ne- 
livaležnost. 47—49. J. Verdelski. — 12. Zoíijna cerkev v Carigradu. 50 — 52, 
.Živkov. — 13. Živalsko življenje po južnoruskih stenah. 52—60. — 14 
Postená zdravica vsem Slovencem (pes.). 60—62. A. Okiški. — 15. Drobné 
ťičice naše dobrotnice. 62 — 67. J. Tušek. — 16. Kar bodi za domáce po-, 
trebe. 67 — 77. (Domáce zdravila; gospodarske drobtine.) — 17. Družbirl , 
oglasnik. 78—83. 

3. Slovenské Večernice. II. zvezek. Str. 77 v 8°. 

Obseg: 1. Cerkvica na griču. (Svobodno poleg nemškega izviruika.) 
Str. 1—10. — 2. Smert Ludovika XVI. kralja francoskega. 10—16. — 

3. Prisega Gorotanskega vojvoda. 17 — 20. — 4. Strašná kazen zavoljp ne- 
pokorščine. 20—23. — 5. Paganski in kerščanski modrijan. 23—24. Ž. — 
6. Blagočutje oroslanovo. 25—26. J. G. Verdelski. — 7. Poslednja volitev. 
27— 2Í). P. — 8. O potresu zemlje. 29—30. J. G. Verdelski. — 9. Pesem 
od novih zvonov. 31—32. Jozef Virk. — 10. Zvonovi. 33-36. — 40. Vel- 
bljud. 36 — 44. Fr. Erjavec. — 12. Pes in petelin (basen; pes.). 44 — 47. 
Kr. — 13. Ponočno ohlajenje. 47 — 53. J. Tušek. — 14. Živalsko življenje 

* Prvo število pomenja dosmrtne, drugo letne ude. 



r 



19 



na stepi. II. 54 — 67. (gl. Vec". I.) — 15. Kar bodi za domáce potreba. 
67—74. (Nov.) — 16. Družbin oglasnik. 75—76. 

4. Koledarčék družbe svetega Mohora za na- 
vadno leto 1861. Str. XVI -f- 70 v 8°. 

O b s e g : 1. Sv. Mohor, Slovincov pervi apostelj. Str. 1 — 6. — 2. Pápež 
Leon veliki pa Atila. 6 — 10. — 3. Ura s kukavico. (Resnična dogodba iz 
gornjega Stajerja.) 11—14. V. — 4. Pijanec. 14—18. — 5. Smert za do- 
movino. 18 — 21. — 6. Pot skozi življenje. 21— 24.- — 7. Moje želje (pes a 
24—25. J. Frankolski. — 8. Devica na razpotju. 27—28. V. L. — 9. Ne- 
vesta slovo jemlje (pes.). 29—30. A. O. — 10. Popotnica. 30—32. — 11. 
Podoba device Marije pred c. k. orožnico na Dunaju. 32 — 33. — 12. Moder 
svet. 33 — 34. — 13. Opát Lucij in pušéavniki. 34—35. — 14. Trojen smeh. 
36. — 15. Verske jagode. 36—37. Živkov. — 16. Vrabec in konj (pes. r 
basen). 38. A. Praprotnik. — 17. Prilike. 1. 2. 3. Str. 39—41. — 18. Ti- 
éica in jajstran (pes.). 41 — 42. J. Marušnik. — 19. Spoštovanje kniha in 
soli. 43 — 44. — 20. Začetek opoldanskega zvonenja. 44—45. — 21. Pocetek 
samostanov. 45—46. — 22. Patróni rokodelcov in obertnikov. 47—50. — 
23. Kratek poduk o megli in oblakih, o dežju in mavrici, o toči in snegu, 
o bliskn in gromu. 50 — 54. J. Verdelski. — 24. Slovenskí romar. 54—58. 

— 25. Kitice narodnih vganjk za kratek čas. 58—60. — 26. Družbin 
oglasnik. Postave in vodila opravilnega reda. 61—69. 

I^eto 1861. 

(Údov 94 -f- 1200 = 1294 in prejelo 5.176 knjig.) 

i 1. Zgodbe svetega pisma in popisovanje svete dežele. 

Novi zákon. Za mlade in odraščene ljudi. Poslovenjene 
poleg J. Farbmanove izdave K r. Š m i d o v i h svetopisem- 
skih zgodeb. Str. 169 v 8°. 

\ 2. Slovenské Večernice. III. zvezek. Str. 75 v 8°. 

! Obseg: 1. Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinji- 

[ peci (Povest za mlade in odrastené poslovenjena). Str. 1 — 36. — 2. Koliko 
f je Bog lonaj vreden (pes.). 36 -39. J. Virk. — 3. Krištof Šmid. 39—43. B. 

— 4. Filoteja (pes.). 43—45. A. Okiški. — 5. Sveta Antuza (začetnica 
, pervega sirotišča). 46—47. A. Št. — 6. Čudeži se še vedno godé. 47 — 48. 

Jos. Levičnik. — 7. Nesrecna želja (pes., poslovenjena). 48—51. — 8. Pri- 
like. 1. 2. Tomáiô. 51 — 52. — 9. Kako svet navadno človeka sodi po obleki. 
52—53. J. G. Verdelski. — 10. Palinira. 54-55. Fr. Štnikel. - 11. 
Zdravo telo najboljše blagó. 56 — 64. Spisuje dr. V. Janežič. — 12. Kar 
bodi za domače potrebe. (Poleg Novic in drugih listov.) 64—67. — 13. 
Družbin oglasnik. 68 — 74. — Oznanilo družtvenih knjig. 72—73. 

3. Slovenské Večernice. IV. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: 1. Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinji- 
peč (Konec; gl. Več. III.) Str. 3—41. — 2. Nezadovoljnik (pes.). 41—44. J. 
Vir . — 3. Jošt. Povest za kinečke ljudi. P. Gros. 44 — 58. — 4. Staré 
pes le (vzete iz starega rokopisa). a) Sveta Katarína, b) Sveti Izidor, c) 
Lai lon vzame Beligrad. 59 — 64. — 5. Človek, kaj si? 64 — 70. B. — 6. 
Otc ne misii po inladostnih letih (pes.). 71—72. J. Levičnik. — 7. Pu- 
ma 'kanja in prednosti — vbožnost in bogastvo človeka. 72 — 75. J. G. 



20 



Verdelski. — 8. Pomlad, podoba mladosti. 75 — 77. Posloveuil Z. — 9. Kar 
bodi za domače potrebe. 77. — 10. Družbin ' oglasuik. 78—79. 

4. Koledarček za leto 1862. Str. XVI + 87 v 8°. 

Obseg: 1. Večná luč. (Svobodno poleg Wiesemanove povesti „Die 
Lampe 1 * poslovenjeua.) Str. 1 — 26. — 2. Belizar (pes.). 26 — 28. M. Ternovec. 

— 3. Herbart Turjaški. 29—32. F. Štrukel. — 4. Radeqki. (Národná.) 
Zap. F. Štrukel. 32-33. - 5. Sv. Ciril in Metod. 34—37. — 6. Veselica 
o 251etui slovesnosti sošolcev v Studenicah (s pesnijo). 37 — 40. — 7. Narodí in 
národnosť. 40-44. J. G. Verdelski. — 8. Na grobu mlade deklice. 45 — 46. 
A. Okiški. — 9. Zdravo telo najboljše blago. 46—52. Dr. V. J. (Dalje; 
gl. Vec. III. 56.) — 10. Šopek domačih vganjk za kratek čas. (V novo- 
meški okolici nabrane.) L. Podgoriški. 53—58. — 11. Družbin oglasnik. 
59—60. — 12. Imenik údov za leto 1861. Račun. Naznanilo. 61—86. ^131 

I.eto 1862. 

(Údov 106 + 1514 = 1620 in prejélo 4.860 knjig.) 

1. Slovenské Večernice. V. zvezek. Str. 96 v 8°. 

Obseg: 1. BeraÓ Bogdan. V češčini spisal V. Štulc; poslovenil. 
— p — . Str. 3 — 55. — 2. Moč angeljskega češčenja v izgledih. 55 — 76. M. 
P. — 3. V slavo Marije (pes.). 77—78. Jozef Virk. — 4. Andrej Hofer. 
79—82. — 5. Izlandija. 82—86. L. Podgoriški. — 6. Skrivni dobrotnik 
87—89. P. J. St. — 7. Gospodarske skušnje. 89-92. (Novice.) — 8. 
Družbin oglasnik. 93 — 95. 

2. Slovenské Večernice. VI. zvezek. Str. 95 v 8°. 

Obseg: 1. Osrečena pravičnost. (Domača povest.) Str. 3 — 63. A. 
Okiški. — 2. Sv. Kríž. 63-67. Ž. — 3. Šopek starih pesem. 67—74. 

1. Pôstna. 2 Druga pôstna. Zapísal J. Levičnik. 3. Kaj poje tica. 4. Tri 
rože. 5. Od novega mašnika. Zapisal 3. 4. 5. Fr. Štrukel. — 4. Srečni 
pastir. 75—76. P. G. — 5. Gospodarske skušnje. 77 — 90. (Novice.) — B. 
Družbin oglasnik. 91 — 94. 

3. Koledarček m leto 1863. Str. XVI -f- 127 v 8°. 

Obseg: 1. Kapelica na mrazoví berdi. Str. 1 — 12. F. J. Kaffol. — 

2. Varšavskí jermenar. (Poljska povest.) 12—18. Poslovenil Podgoriški. — 

3. Agla. (Povest iz pervih kerščanskih časov.) 18—48. Poslovenil A. Gros. 

— 4. Ena pravdarjem za preudarek. 48 — 53. — 5. Mati Božja na Serpe- 
nici. 53 — 54. A. Ž. — 6. Šopek starih in novih pesem. 55—63. 1. Postoji 
človeškega življenja (iz J. Zupanove zapuščine). 2. Velikí Šmarin (nar., 
zapisal J. Levičnik). 3. Vernih duš dan. Jož. Levičnik. 4. Slovo. J. Virk. 
5. Zajec. J. Virk. — 7. Kratek razgled sveta in posebno naše zernlje. 
64—72. J. G. Verdelski. — 8. Kobilice na ruskih stepah. 72—82. T. — 
9. Šopek domačih vganjk za kratek čas. 82—86. — 10. Družbin oglasnik 
Imenik. Kačun. Povabilo. 87—126. 

Leto 1863. 

(Údov 140 + 1522 = 1662 in prejelo 6.648 knjig.) 

1. Zgodbe sv. katoliške cerkve. Spisal Anton Lesa r. 
Str. 112 v 8°. (Po Zenner-ju.) 



21 



2. Deteljica ali življenje treh kranjskih bra- 
tov francoskih soldatov. Spisal Janez Cigler, 
fajmošter v Višnjigori na Kranjskera. Str. 120 v 8°. (= Ve- 
čer n i c e. VIL zvezek.) 

3. Slovenské Večernice. VIII. zvezek. Str. 75 v 8°. 

O b s e g : 1. Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Peéinah. (Domo- 
rodne ôrtice.) F. J. Kaffol. Str. 3—28. — 2. Sv. Ciril in sv. Metod. 29—52. 
— 3. Anton Martin SlomŠek. 53 — 73. (Ponatisnjen je govor, ki ga je ho- 
voril F r. Kosarv mariborski Čitalnici dne 26. vinotoka. 1862.) — 4. Družbin 
oglasnik. 74 — 75. 

4. Kóledarček za leto 1864. Str. XVI + 136 v 8°. 

Obseg: 1. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Str. 1 — 34. (Poljska 
pripovedka.) Poslovenil — p — . — 2. Prazna vera. (Povest iz kmečkega 
življenja.) 34 — 50. J. J. Zavojšček (= Jurčič). — 3. Turki na Koroškem. 
1. Turki v Rožji. 2. Turki v Kokri. 50 — 55. — 4. Nekoliko o prebivavcih 
avstrijske deržave. 55—58. — 5. Narava. 59—63. Okiški. — 6. O potresih. 
64 — 71. F. Kosmač. — 7. Šopek slovenskih pesem. 1. Ave Marija (J. Le- 
vicnik). 2. Od sv. zákona {M.. Ternjevski). 3. Jezusove sv. petere rane v 
velikonočne pisanke (Jož. Virk). 4. Tičar in žvižgar kos (K.). 72 — 78. — 
8. Yošila Slovencem za novo leto. 79 — 83. Domoljub. — 9. Cvetlica sv. Ci- 
rilu in Metódu (pes.). 83—84. J. Virk. — 10. Družbin oglasnik. 85—135. 
Postave. Vodila. Imenik družbenikov. Račun. Kazpis družbinih daril za 
1.1864. 

Leto 1864. 

(Údov 168 + 2005 = 2173 in prejelo 10.865 knjig.) 

1. Jezus Kristus devicam, svojim nevestám na serce go- 
vori. Spisal Anton Lesa r. Str. 96 v 8°. (Knjiga obsega 
31 najtehtnejših resnic v premišljevanje na však dan v 
mesecu.) 

2. Hudo brezno alt Gozdnarjev rejenec. Povest. F r. 
Erjavec. Str. 3 — 39 v 8°. (= Večernice. X. zvezek.) 

3. Jari Kozjak, slovenskí janičar. Povest iz petnaj- 
stega stoletja domáce zgodovine. Spisal J. Jurčič. Str. 
104 v 8°. 

4. Slovenské Večernice. IX. zvezek. Str. 90 v 8°. 

Obseg: 1. Oče in sin. (Oeški spisal kanonik V. Štulc.) Str. 3 — 39. 
Poslovenil Podgoriški. — 2. Cerkev sv. Križa pri Belaku. 39 — 53. J. Pa- 
rapat. — 3. Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v pre- 
stari Oglej. 53 — 89. J. Leviénik. 

5. Kóledarček za leto 1865. Str. LXIV -f 75 v 8°. 

Obseg: A. Družbin oglasnik. Imenik. Račun. Razpis. — B. 1. De- 
víc oglejska. (Zgodovinska pripovedka.) Str. 1 — 8. J. Gomilšak. — 2. Kervno 
ma ievanje. Poleg nemškega izvirnika. 8—16. — a — . — 3. Lesena Micka 
(p< resnični zgodbi). 16—20. Lj. Tomšič. — 4. Slepá deklica. (Po laščini 
poi ovenjena.) 20 — 24. J. Severjev. — 5. Pes izdá morivca. 25 — 28. Fr. E. 
[= írjavec). — 6. France Bilc. 28—32. J. Bilc. — 7. Gregor Rihar. 33-^0. 
J. ^viénik. — 8. Vožnja po zraku. 40—46. A. Zup. — " 9. Nekaj o osep- 



y. 



1 

w 



nicah ali kozah. 47 — 51. —c. — 10. Kainno olje. 51 — 55. . — . — 11. Be- 
seda gospodom učiteljem ljudskih šol. 54—57. — k. — 12. Domoljubje. 
58—59. J. Severjev. — 13. Kopa novih pesein. 60—66. 1. Ozir proti ne- 
beskí doinovini (J. Levičnik). 2. Marijino vezilo (J. Virk). 3. Križ sred 
gozda (P. Gros). 4. Sirota na materni gomili (J. Virk). 5. UČenik na grobu 
ljubljene učenke (J. Levičnik). — 14. Dvanajst zlatih jabelk gospodarjem. 
67— 71. Peščenikar. — 5. Trojno vprašanje ob koncu leta. 71 — 74. F. R. 

Leto 1865. 

(Údov 185 + 2534 = 2719 in prejelo 13.595 knjig.) 

1. Oglénica ali hudobija in nedoUnost. Za Slovenee 
predelal F r. Zakrajšek. 

2. Cvetnik I. t. j. Berilo za Slovensko mladino. Obsega 
136 odstavkov. A. Janežič. Str. 168 v 8°. 

3. Slovenské Večernice. XI. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: Uboštvo in bogastvo. (Pripovedka iz domačega življenja.) 
J. J. Zavojšček (= JurčiČ). Str. ŕ— 16. — 2. Cerkve prvih kristjanov. 17 — 27. 
J. Parapat. — 3. Odkod izvirajo gliste in kako se spreminjajo. 28 — 45. 
Fr. Erjavec. — 4. Ozir po Goriškem in tržaškem Primorji. (Spomini na 
veliké šolske počitnice 1863.) 46—55. Jož. Levičnik. — 5. ô plesu iz 
vsakdaníega življenja. 56 — 61. J. Furlani. — 6. Volkašin, srbski kralj, izgled 
grde nenvaležnosti. (Po srbščini.) 62 — 68. M. V. — 7. Bolni deček prejme 
sv. birmo. (Pripoved poslovenjena.) 69 — 73. E. — 8. Kopa slovenskih pe- 
sem. 74 — 78. a) Marija lepota nebes. Jož. Virk. b) Maríja devica brez ma- 
deža spočeta. (O desetletnem prazniku njenega preslavn. razglašenja 1864.) 
Jož. Levičnik. c) Pesem sv. Mohorja (v rajhenburški duhovniji). Jož. Virk. 
d) Na čast sv. Kungote. (Zložená za faro sv. Kungote v slov. goricah.) J. 
Gomilšak. — 9. Kar bodi za domače potrebe. 79. — Kázalo. 80. 

4. Slovenské Večernice. XII. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: 1. Spomini starega Slovenca ali Čertice iz mojega živ- 
ljenja. Andrej Pajk. Str. 3 — 63. — 2. Maňa v puščavi. (Prilika po o. Bo- 
naventuri; spisal A. Lésar.) 64—67. — 3. O toči. Fr. Mara. 68 — 75. — 
4. Iskrice. J. G. 76 — 77. — 5. Misijonarjem v spomin (pes.). M. Lotrič. 
78. — 6. Zadnji dan leta. Jož. Levičnik. 79. 

5. Koledarček za leto 1866. Str. LXIV -f 72 v 8°. 

Obseg: A. Iinenik. Račun. Vabilo. -r- B. 1. Uboga družina. (Bes- 
uična dogodba.) Str. 1 — 15. Lj. Tomšič. — 2. Jernejček gre v šolo. 16 — 25. 
Anton Lesar. — 3. En krivičen vinár deset pravičnih sné. 25 — 32. M. T.- 
Verbanov. — 4. Sláva nedolžnosti. (Po narodili pripovedki.) 33 — 36. Vi- 
šečki. — 5. Nová maša na deželi. 36 — 40. F. R. — 6. Kuga v Milanu 
leta 1630. 40—43. Fr. Zakrajšek. — 7. Človek gospodar stvarjenja. 43 — 47. 
A. Zupancič. — 8. Spremenjena pot. 48 — 49. A. Uinek. — 9. Zivljenje M. 
Vernéta. 49 — 51. J. Navrátil. — 10. Snaga. 51—54. J. Šunian. — 11. 
Krátko odperto pisemce slov. učitelja do slov. mladine sploh, zlasti pa 
šolske. 54-— 64. A. Lesar. — 12. Šopek slovenskih pesem. 65— 68. 1. Svetí 
večer (Jos. Levičnik). 2. Vernitev v domovino (J. Virk). 3. Kreš (J. Virk). 
4. Perutnice serca (L. Pesjakova). 6. Minljivost (J. Lavromir). — 13. Cudná 
bolezen. J. M. 68—69. — 14. Kaj ohranja zdravo telo. 69—71. Dr. M. Prelog 



r 



23 



Leto 1866. 

(Údov 199 + 3781 = 3980 iii prejelo 23.880 knjig.) 

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših 
virih spisal dr. J. Rogae, duhoven ljubljanske škofije. L del, 
1. polovica, s podobami. Str. 208 v 4°. 

2. Kortonica, hor oska deklica. Spisal Janez Cigler, 
fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Str. 80 v 8°. 

3. PriliJce pátra Bonavcnture , v pojasnovanje raznih 
verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslovenil A. 
Les a r. Str. 113 v 8°. 

4. Slovenské Večernice. XIII. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: 1. Grád Rojinje. (Povest za Slovensko ljudstvo.) Str. 1—60. 
J. Jurčič. — 2. Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI. Str. 61 — 70. 
A. ZupančiÔ. — 3. Bog v naravi. 70—75. J. Goinilšak. — 4. Vseh svet- 
nikov dan/76— 78. J. Podmilšak. — 5. Drobtinice. Poslovenil J. Levičnik. 
79—80. I. Beseda, bogokletnežem v prevdar! II. Mati v hudih stiskah. 

5. Slovenské Večernice. XIV. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: 1. Héerina ljnbezen. (Po resnični dogodbi.) J. P. Str. 1 — 19. 

— 2. Slepec. (Po francoskem.) V. M. (= Mandelc). 19—34. — 3. Mehovo. 
F. S. Pirc. 34-47. — 4. Grom in strela. Fr. Marn. 47—58. — 5. Do- 
máca lekarnica. F. Plahtarič. 59—70. — 6. Ponočno nebo. 70—71. F. R. 

— 7. Mertvaška izba. (Resnična zgodba, poslovenjena.) 72—74. — 8. Sopek 
duh. pes. 75 — 78. 1. Božičnica (J. Levičnik). 2. Velikonočna (J. Virk). 3. 
Pridite, častimo Gospoda (J. Levičnik). — 9. Drobtinice. 79—80. aj Kdo 
je najsrečnejši človek. Z. o) Veria dekla. (J. Levičnik.) 

6. Koledarček za leto 1867. Str. LXXXVIII + 62 v 8°. 

Obseg: A. Inienik. Družbina oznanila. — B. 1. Smert in živ- 
ljenje. (Domača povest.) Str. 1 — 6. Fr. Gerbec. — 2. Lepe pesmi glas seže v 
deveto vas. 6 — 10. J. Podmilšak. — 3. Brez imena. 10—12. (Prosto po 
francoskem.) V. M. (= Mandelc). — 4. Vitovec pri Trojanah. J. Andrej- 
čekov. 13 — 16. — 5. Jovana, francoska junakinja. J. Furlani. ! 17 — 23. — 
6. Juri Stephenson. J. Navrátil. 23—31. — 7. Pohorje. J. G— k. 31—37. 

— 8. O telesni hrani. Fr. Marn. 38 — 46. — 9. Kitica slovenskih pesem. 
46—49. 1. Molitev (Silvester). 2. Materino slovo sinú vojáčaku (J. Virk). 
3. Sini sláve (J. Virk). 4. Očetova vernitev (po poljskem) M. V. 5. Sobotno 
solnce (L. Pesjakova). — 10. Arabec in njegov konj. (Po Lamartinu.) V. 
Mandelc. 50— 51\ — 11. Pravé sreče pot. 51 — 56. F. Prímorskí. — 12. O 
gnoju in gnojniščih. Fr. Jančar. 56 — 58. — 13. Kar bodi za domače po- 
trebe. 58— -61. (Novice.) 

ILeto 1867. 

(Údov 243 + 6843 = 7086 in prejelo 35.430 knjig.) 1 

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. I. dela 2. polo- 
vica. Dr. J. Rogač. (1. in 2. snop.) = I. del, str. 460 v 4°. 

1 Leta 1867. je izdala družba osem knjig, toda udje so jih prejeli 
le ] tero. Bilo se je namreč „Fabiole" le 6.500 iztisov natisnilo, in 



•v 



L. 



^ 



24 



2. Fabióla ali cerkev v katakombah, Po kardinalu M. 
Wisemanu poslovenil Anton Zupančič. Str. 245 v S °. 

3. Utopljenci ali potovanje na Ostrovid. Kratkočasna 
in podučna povest. Poslovenil M. Ravnikar Poženčan. 
Str. 117 v 8°. 

4. TJmni vinorejec. Po lastnih skušnjah spisalFrance 
Ja n čar, kaplán pri Negovi blizo Radgone. Str. 96 v 8°. 

Po pomoti je na naslovneín listu zabeleženo t da je ta knjižica ,,Slo- 
venskih Večerníc XVI. zvezek". 

5. Pohol jšani sosedje ali sadjereja v pogovorih, za do- 
máce ljudstvo. Spísal J. T o m š i č , učiteíj v Teržiču. Str. 
55 v 8°. 

6. Slovenské Večernice. XV. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obsef*: 1. Šentagatni fajinošter. (Ginljiva zgodba iz -časov fran- 
coske prekucije; Slovenceni poslovenil F. J.) Str. 3 — 17. — 2. Poslednja 
tolažba. (V španščini spísal F. Caballero, poslovenil J. Parapat. 18 — 43. — 
3. Iz spominov na staro mater. (Spísal Fr. Celestín.) 44 — 56. — 4. Pu- 
slopje Dunajsko za slepce. (Spísal J. Navrátil.) 57—69. — 5. Hrana rast- 
linska. (Spťsal Fr. Marn.) 70—75. — 6. Pribežališče malih. (Poleg fran- 
coskega V. M.) 76—78. — Kázalo. 79. 

7. Slovenské Večernice. XVI. zvezek. Str. 80 v 8°. 

Obseg: 1. Brata. (Česki spísal V. Štulec, poslov. Leop. Gorenec 
(PodgoriÔan.) Str. 1 — 38. — 2. Keršcanstvo pod rimskimi vladarji pervih 
treh stoletij. F. Rup. 38—66. — 3. Kopa pripovednih pesem. 67—75. 1. 
Najlepší nasmehljej. 2. Sv. Ignacij. 3. Gróf in opát. 4. Lijak. Slovenskí 
predelal V. M. (= Mandelc). — 4. Dobrí svet, J. C. Peščenikar. 76—79. 

• 8. Koledarček za leto 1868. Str. CXXII + 71 v 8°. 

Obseg: A. Postave. Semnji. Imenik. — B. 1. Vojaški kaplán. 
(Dogodba iz zadnje vojske.) Po madjarskem S. K. Str. 1—16. — 2. Dva brata. 
J. Jurčiô. 17 — 29. — 3. Peter velikí pa berač. Po nár. ruski. J. Navrátil. 
29 — 33. — 4. Sveta Trojica, romarska cerkev v Slov. Goricah. J. Gomilšak. 
34—42. — 5. Tomaž Kren, ljubljanski škof. Fr. Marn. 42—46. — 6. Národ 
in domovina. J. Vidmar. 46—56. — 7. Kolera. Dr. J. Vošnjak. 57 — 66. — 
8. Slovenska Matica, Josip N. 66—70. 

Leto 1868. 

(Údov 284 + 10.174 = 10.458 in prejelo 52.290 knjig.) 

1. Zivljenje svetnikov in svetnic bošjih. III. snopic. 
D r. J. Rogač. 

tedaj so namesto nje dobili nekteri družbeniki povest „Utopljenci 4 ' in 
povrh áe „Sadjerejo", torej šestero knjig. Udje po Koroškem in po 
nekterih dekanijah na Kranjskem, kjer ne raste vino, prejeli so „Sa» je- 
rejo" namesto „Umnega vinorejca". 



j 



r 



zo 



2. Kristusovo življenje in smert v premišljevanjih in nto- 
litvdh. Poleg Gašparja Erharda za Slo vence predelal Štefan 
Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. I. snopič. 

3. Mati božja dobrega sveta ali bratovska Ijubezen. Po- 
vesí iz časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal d u - 
hoven ljubljanske škofije. Str. 119 v 8°. (= Večer- 
nice. XVII. zvezek.) 

4. Domáce in tuje zívali v podobah. Slovenskej mla- 
dini v poduk in kratek čas popísal France Erjavec, 
profesor na k. višej realki v Zagrebu. I. del : Domače če- 
tveronožne živali. Z 22 podobami. Str. 152 v 8°. (= Ve- 
černice. XVIII. zvezek.) 

5. Koledarček za leto 1869. Str. 128 + 72 v 8°. 

O b s e g : A. Imenik. Postave. Vodila, ki so z 1. 1869. dobila občno 
veljavo; potrdila jih je nadpolovica (284) dosmrtnih údov. Str. 121. — 
B. í. Škof in Savojeek. Povest. Spisal M. Smolej. Str. 1 — 7. — 2. TolaŽba na 
smertnej postelji. (Povest.) Andrejčekov Jože. 8 — 17. — 3. Bor z volkovi. 
Resnična dogodba. Predelal J. P. 17 — '24. — 4. Jug snúbi Burjo. Basen, 
sestavljena poleg prestare pripovedke po J*** —d. 25 — 31. — 5. Božja 
pot na Kerki. Dr. J. Rogač. 31 — 36. — 6, Misijonarji med avstralskiini 
divjaki. Poleg „Pučkega Prijatelja", spisal J. B. 36 — 40. — 7. Venec na- 
pitnic ali zdravie ženitovanjskih. (Pesni.) 40 — 45. J. Virk. — 8. Besediea 
o velikej vážnosti sadnega drevja. M. Godec. (Odlomek iz večjega rok.) 
45 — 52. — 9. Nekaj željá slovenskim gospodarjem. Fr. Jančar. 53 — 58. — 

10. Základ dobrih naukov in v svetov za gospodarje in gospodinje. 58 — 63. 
— 11. Semnji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskein. 65 — 72. 

Leto 1869. 

(Údov 314 + 13.337 = 13.651 in prejelo 95.557 knjig.) 

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. IV. snopič. Dr. 
J. Rogač. (III. in IV. snopič) = II. del. Str. 448 v 4°. 

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič, 

11. snopič. (I. in II. snop. = 320 str. v 8°.) 

3. Perpetua ali afrikanski mučenci. Pogled v tretje 
stoletje po Kristovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških 
zapiskih. Poslovenil Anton Lesa r. 1 Str. 164 v 8°. (=Ve- 
černice. XIX. zvezek.) 

4. Domáce in tuje živali v podobah. F r. Erjavec. 
II del četveronogih živali. S 56 podobami. Str. 192 v 8°. 
(: Večernice. XX. zvezek.) 



1 „Marijina družba" v Inomostu je izdala leta 1866. to knjigo na 
s\ 'o; poslovenjena je brez imena izvirnikovega pisatelja. 



26 

5. Umni gospodar ali gospodarsko berilo. France 
Jančar. Str. 212 v 8°. 

6. Friderik Baraga, pervi kranjski apostoljski misi- 
jonar in škof med Indijani v Ameriki. Spísal d r. Leo 
Vončina. Str. 198 v 8°. 

7. Koledarček za leto 1870. Str. 40 + 64 v 8°. 

Obseg: A. Pregled brez i m e nik a. 1 33—37. — B. 1. Žalostná 
in veselá veliká noô. Povest iz narodnega življenja, spísal F. K. Str. 1 — 9. — 
2. Kerčma v šumi. Spisal J*** d. 9—21. — 3. Reven, slep in star. V. M. 
21—27. — 4. Volkodlak. I*** d. 27—35. — 5. Bitva pri Sisku. J. Parapat. 
35—42. — 6. Slovenski slovstveni zavodi. 42 — 54. (Družba sv. Mohorja, 
Slovenska Matica, Dramatično društvo.) — 7. Cvetlični šopek. v 55 — -56. 
1. Sanje v tujini (J*** d—). 2. Ženinu in nevešti (M. Torkar). 3. Žalost in 
veselje na grobu (Josip Furlani). — 8. Semnji na Ki\, St., Kor. in Prim. 
57—64. 

Leto 1870. 

(Údov 333 + 15.842 = 16.175 in prejelo 97.050 knjig.) 

1. Živí jen je svetnikov in svetnic bošjih. Po najboljših 
virih spisal Matija Torkar, duhoven ljubljanske škofije. 
V. snopič (III. del). Str. 240 v 4°. 

2. Zalost in veselje. Povest za prosto ljudstvo. An- 
drejčekov Jože. Str. 224 v 8°. (=Večernice. XXI. zv.) 

3. Domáce in tuje šivali v podobali. F r. Erjavec. 
III. del. Ptice. 1. snopič. Str. 200 v 8° z 48 podobami. 
(= Večerníc e. XXII. zvezek.) 

4. Slovenské Večernice. XXIII. zvezek. z: Janežičeve 
Večernice (z životopisom). Str. 79 v 8°. 

Obseg: 1. Antonu Janežicu (pes.). A. Umek. Str. 3 — 4. — 2. Anton 
JanežiÔ (biografija s podobo). L. F(erčnik). 4-42. — 3. Molitev v nevar- 
nosti najveô premore. Po resniôni prigodbi spisal Hrabroslav Perné. 42 — 50. 
— 4. Slon. 51—58. Anton Umek. — 5. Turki pervikrat na Koroškem. J. 
Parapat. 58 — 64. — Žena, angelj varh svojega moža. Prigodba iz živ- 
ljenja ogerskih Slovanov; iz niadjarskega poslovenil. 64—77. — 7. Smeš- 
nice. 77—79. 

5. Poljedélstvo s posebnim ozirom na domáce 
pridelke. Ivan Tomšič. Str. 107 v 8°. 

6. Koledarček m leto 1871. Str. 192 v 8°. 

Obseg: A. Koledar. Imenik. Oglasnik. Semnji. Str. 1 — 166. — 
B. 1. Slovenski kmečki koledar. F. Kočevar. 167 — 181. (Z mnogimi vre- 
ní enskimi pregovori.) — 2. Strašná smert hudobneža. 181 — 185. Št. Kó- 
ciancič. — 3. „Slavija". Vzajemno zavarovalno društvo, ustanovljeno za 
vse slavjanske národe. Janez Prekopski. 185 — 192. 



Jedino ta koledarček je izšel brez imenika družbenikov. 



_i 



27 



Leto 1871. 

(Údov 368 + 17.027 = 17.395 in prejelo 104.370 knjig.) 

1. Zivljenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. To r kar. 
X snopič. Str. 236 v 4°. 

2. Kristusovo šivljenje in smert. Štefan Kociančič. 
U. snopič. Str. 321—480 v 8°. 

3. I. Náuk o gospodinjstvu. Slovenskim gospodinjam 
>isal d r. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru. Str. 1 — 45 ; 

II. Slovenskí Bučelarček. Začetnikom bučelóreje spisal 
anez Sumper, župnik v Skočidolu na Koroškem. Str. 
i — 14,1 v 8°. 

4. Slovenské Večernice. XXIV. zvezek. Str. 206 v 8°. 

Obseg: 1. Vojnimir ali poganstvo in kerst. (Izvirna povest iz 
isov pokeráôevanja Slovencev.) Spisal J. Ogrinec. Str. 3—83. — 2. Ma- 
ija Devica iz Krope (pes.). Fr. Poznik. 84—85. — 3. Hôi Turjaka (pes.). 
' Poznik. 85—87. — 4. Devica orleánska. A. Okiški. 87—99. — 5. Ir- 
taste hlače. M. S. 99 — 107. — 6. Pogled na skrivnosti v stvarstvu. A. 
Imek. 107 — 122. — 7. Menéikov. Povest iz ruské zgodovine; poslovenil 
Kosmač. 123—195. — 8. Doinac! zdravnik. Spisal dr. —ž—. 196—206. 
%) Varuj se prenlada. b) Varuj si oôi. 

5. Domáce in tuje šivali v podobali. F r. Erjavec. 

III. del. Ptice. 2. snopič. Str. 195—343 v 8° s podobami. 
(ľ=Večernice. XXV. zvezek.) 

6. Koledarček m leto 1872. Str. 168 v 8°. 

Obseg: A. Imenik vseh dosmrtnih in letnih údov. Oglasnik. 
Semnji. Str. 1 — 147. — B. 1. Posojilnice na pomoč kmečkemu ljudstvu. 
Dr. Jož. Vošnjak. 148—162. — 2. O ljudski oliki. Ivan Tavéar. 163—167. — 
3. Dve paraboli. 167 — 168. Lujizá Pesjakova. 1. Vstvarjenje rumene rože 
(pes.). 2. Zvonček (pes.). 

Leto 1872. l 

(Údov 397 + 18.528 = 18.925 in prejelo 113.550 knjig.) 

1. Zivljenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. 
VII. snopič. Str. 240 v 4°. 

2. Kristusovo zivljenje in smert. Štefan Kociančič. 

IV. snopič. Str. 481—636 v 8°. = L del. 

3. Kupčija in obrtnija. Denár in blago. Slovenskému 
lj dstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar (v Zagrebu). 
S '.216 v 8°. (= Večernice. XXVI. zvezek.) 

1 To leto so se vse knjige prvikrat tiskale v lastni tiskarni. Ti- 
s] rna je bila dovoljena z odločbo od dne 19. niaja 1871. 



28 



4. JJmni živinorejec s posebnim ozirom na govedje. Za 
prosto Slovensko ljudstvo po najnovejših in boljših virih 
spísal France Govekar, viši učitelj. Str. 96 v 8°. (z: Ve- 
čer n i c e. XXVII. zvezek.) 

Na koncu knjige je velik list s 13 „podobami v razjasnjenje ži- 
valstva". 

5. Slovenské Večernice. XXVIII. zvezek. Str. 110 v 8°. 

Obseg: 1. Črtice iz življenja in trpljenja -svetega Očeta Pápeža 
Pija IX. Jan. E v. Marinič. Str. 1 — 39. Imena vseh papežev do Pija IX. in 
2 pesni. 40 — 50. — 2. V veri tolažba, v neverí obup. Podučna povest; 
spisal J. Dobrčan. 50 — 67. — 3. Človeško oko in uho, pa svet, kako ga 
vidimo in slišimo. A. Umek. 68—79. — 4. Mešec in solnce. K — m — . 
79—92. — 5. Običaji in navade na Riiskem. Spisal F. M. O. 92—100. — 
6. Kosovo polje. J. Navrátil. 100—105. — 7. Pogled v nočine skrivnosti. 
Fr. Cimperman. 105—110. 

6. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1873. 
Str. 160 + 145—175 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Postave. Vodila. Vabilo. Seinnji. Str. 
1 — 160. — B. 1. Ali bogastvo samo že dásreco? Povest. A. J. 145 — 153. 
— 2. Praga, Česko kraljevo mesto. Dr. J. Vošnjak. 154 — 159. — 3. Na- 
rodno gospodarstvo na Hrvaškem. F. Kočevar. 160—169. — 4. Kako naj 
izredi slovenski kmet svoje otroke. Ivan Tavčar. 169—174. — 5. Življenje 
(pes.). 

Leto 1873. 

(Údov 438 + 21.454 = 21.892 in prejelo 130.552 knjig.) 

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. 
VIII. snopič. Str. 241—400 v 4°. 

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. 
V. snopič. Str. 144 v 8°. (= II. del. 1. snopič.) 

3. Umno kletarstvo. Slovenskim vinorejcem v poduk. 
Dr. Josip Vošnjak. Str. VIII +- 168 v 8° z 12 podobami. 

4. Izdajavec. Zgodovinska povest. Spisal F. V. Sle- 
menik. Str. 152 v 8°. (z Večernice. XXIX. zvezek.) 

5. Domáce in tuje iivali v podobali. F r. Erjavec. 
V. zvezek. Golazen. Str. 136 v 8°. (zVečernice. XXX. 
zvezek.) 

6. Koledar za leto 187 á. Str. 205 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. 1 Jan e žič e va ustanoviť e v. 
Semnji. Str. 1—160. — B. 1. Nová mera in vaga. J.^Verhovec. 161 — 172. — 

1 V vabilu obeta odbor za leto 1874. „Knjigo človeških iz- 
najdeb", ktero spisuje J. Tu šek, in „Ž i val i v podobali, VI. snopič, 
o r iba h. F r. Erjavec". Toda teh knjig ni družba izdala, ali upamo, 
da tudi pridejo o svojem času na dan, ako se lotijo naši pisatelji , 
tega dela. 



r 



2. Deveterih euega. Boži<*na pripovedka; poslovenil L. Goreujec. 172 — 17(5. 
-3. Janez Sobieski, kralj poljski (1674—16%). Spisal J. Steklasa. 176—183. 

— 4. O zvezdah repaticah. Spisal K — m. 183 — 189. — 5. Spomini na 
Notranje-Kranjsko. Potopisne čerte iz 1. 1868. Sestavil Jože LeviČnik. 
1B9-201 — 6. Slovenskiin fantom. Spisal Fr. Z— k. 201—205. 

Leto 1874. 

(Údov 449 + 23.631 = 24.080 in prejelo 144.480 knjig.) 

1. Zivljenje svetnikov in svetnic bošjih. Mat. Torkar. 
K. snopič. Str. 401 — 629 v 4°, in kázalo vseh svetnikov, 7 str. 

2. Kristusovo zivljenje in smert. Štefan Kociančič. 
VI. snopič. (= II. del. 2. snopič.) Str. 145—288 v 8". 

3. Občna zgodovina za Slovensko Ijudstvo. Spisal Josip 
Staré, profesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. 
L snopič. Str. 184 v 8°. 

4. Domáci zdravnik. Kratek návod, si zdravje uterditi 
in zivljenje podaljšati. Spisal Janez Volčič. Str. 112 v 
8°. (z, V e č e r n i c e. XXXI. zvezek.) 

5. Zlate bukve slovenskega vedeža. Poleg nemškega za 
Slovence vredil Vincencij Podlaz. Str. 112v8°. (zVe- 
cernice. XXXII. zvezek.) 

6. Koledar za leto 1875. Str. 207 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Vabilo. Semnji. Str. 1 — 166.— B. 1. 
^ova mera in vaga. Iv. Verhovec. 167—182. — 2. En dan na dunajskí 
razstavi. 183—192. J. V. — 3. Dve novi postavi. Dr. Janko Sernec. 192— 197. 

— 4. Spomini na Notranje-Kranjsko. 197 — 207. (Potopisne čerte iz leta 
1868. Konec.) Sestavil Jože Levičnik. 

Leto 1875. 

(Údov 467 + 25.869 = 26.336 in prejelo 158.016 knjig.) 

1. Nebeská hrana. Bogoljúbnim dušam dana od družbe 
sv. Mohora. Spisal Franc Kosar, korar stolne cerkve v 
Mariboru. I. del. Str. 407 \ £°. 

2. Kristusovo zivljenje in smert. Štefan Kociančič. 
VIL snopič. (= II. del. 3. snopič.) Str. 289-432 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. II. snopič. Slr. 
185—326 v 8°. (= I. zvezek.) 

4. Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati 
a H zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim 
kmetom v poduk spisuje Franc Povše, vodja sloven- 
skega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. I. snopič. 
Str. M2 v 8°. 



30 



5. Setev in žetev. Povest ; spísal Pribislav O g r i n e c. 
Str. 1 — 68; in Srečen! (Obraz iz življenja med vojaki.) 
Spisal Andrej čekov Jože. Str. 69 — 80. (z Večerníc e. 
XXXIII. zvezek.) Str. 80 v 8°. 

6. Koledar m leto 1876, Str. 208 v 8°. 

Obseg: A. Iinenik. Oglasnik. Vabilo. Sémnji. Str. 1 — 173. — B. 1. 
Matija Debeljak. Životopis. Spisal rodoljub gorenjski. Str. 174 — 197. — 
2. Hranilnice in posojilnice na kmetih. Dr. J. Vošnjak. 197 — 206 f — B. 
Môžu oralo, ženi pa kuhlja. Fr. E. 206 — 208. 

Leto 1876. 

(Údov 479 + 26.336 - 26.815 in prejelo 160.890 knjig.) 

1. Krishisovo šivljenje in smert: Štefan Kociančič. 
VIII. snopič. (= II. del. 4. snopič.) Str. 433—592 v 8°. 

2. Nebeská hrona ali premišljevanje o nebesih. Spisal 
Janez N. Stôger, duhoven iz Jezusovega reda („Die Himmels- 
krone"). Poslovenil Janez Šmuc, duhoven Goriške nad- 
škofije. Str. 175 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. III. snopič. Str. 
160 v 8°. 

4. Umni kmetovalec ali splošni poduk itd. F r. P o v š e. 
II. snopič. Str. 113—270 v 8°. 

5. Róbinzon starši, njegove vožnje in čudezne dogodbe. 
Poslovenil Janez Parapat. Str. 141 v 8°. 

6. Koledar m leto 1877. Str. 208 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Postave. Vodila. Semnji. Str. 1 — 160. — B. 1. 
Právne drobtinice. Dr. Janko Sernec. 161 — 170. — 2. Menjice in menjične 
pravice. 170—181. — 3. Poduk tergovcem in obertnikom o novi postaví 
za kolek (štempelj) pri menjicah in tergovskih računih. 181' — 182. — 4. 
Ljubljana. 183 — 192. Zgodovinsko - mestopisen obraz. — 5. Najveôi reveŽ. 
Pribislav Ogrinec. 192—197. — 6. Eno uro med slepci. 198—201. — 7. 
Žveplenke ali vžigalice. Fr. R. 201 — 205. — 8. Oglasi in cene knjig. 
205—208. 

Leto 1877. 

(Údov 485 + 25.378 = 25.863 in prejelo 155,178 knjig.) 

1. Kristusovo šivljenje in smert. Štefan Kociančič. 
Žadnji t. j. IX. snopič. (= II. del. 5. snopič.) Str. 593 — 743 v 
8°. = II. del. 

2. Nebeská hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe 
sv. Mohora. Spisal Franc K osa r. II. del. Str. 456 v 8°. 

3. Občna zgodovina. J o s i p S t a r é. IV. snopič. Str. 
161—324. (= II. zvezek.) 




31 



4. Umni kmetovalec ali splošni poduk itd. F r. P o vše. 
III. snopič. Str. 133 v 8°. 

5. Križem sveta, Zgodovinska povest. Spisal Va- 
lentín Slemenik. Str. 95 v 8°. 

Razím te povesti (83 str.) še obsega ta knjižica sledeče sestavke in 
pesni: 2. Terno! Spisal J. Ogrinec. Str. 84—90. — 3. Však naj opravlja 
svoie delo. F. R. 91—92. — 4. Očitna kazen božja. Št. K. 93. — 5. Pesmi: 
Molitev. Zdravá Marija! Cerkvica. Nedelja. Glosa. 94—95. 

6. Koledar za leto 1878. Str. 208 v 8 n . 

Obseg: A. 1. Imenik. Str. 17 — 134. — 2. Zgodovina družbe s v. 
Mohora. 135 — 159. Andrej Einspieler. — 3. Vsi dosmrtni udje. 147 — 152. 
— B. 1. Skušnjava in skušnja. Povest. Spisal J. Križanič. 161—175. — 
2. Škof Matevž Ravnikar. 175—182. Vladimir. — 3. Naravoslovne črtice. 
J. Ogrinec. 183 — 189. (Megla in oblak. Elektrika. Telegraf. Blisk in groin.) 
' — 4. Hoja na Vezuv. A. ZupanČič. 189 — 195. — 5. Prvá pomoc v srnrtnih 
nevarnostih. 195—201. Dr. J. Vošnjak. — 6. Semnji. 202—208. 



Leto 1878. 

(Údov 485 + 23.927 = 24.412 in prejelo 146.472 knjig.) 

1. Slovenskí Gofftne ali razlaganje cerkvenega leta. 
Predelal LambertFerčnik. I. snopič. Str. 224 v 8°. 

2. Potovanje v Bim. Spisal Jakob Gomilšak. Str. 
176 v 8°. 

(Po pomoti je na naslovneni listu zabeleženo: Slovenskih Večerníc 
XXXIH. snopiô ; gl. leto 1875.) 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. V. snopič. Str. 
160 v 8°. 

4. Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v poduk spisal 
Franc Kuralt, profesor deželne kmetijske šole v Gorici. 
Str. 142 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXIV. zvezek. Str. 96 v 8°. 

Obseg: 1. Po volitvi novega pápeža sv. očeta, Leona XIII. (pes.). 
F. Furlani. Str. 5. — 2. Nevera (podučna povest). A. Dobrčan. 6 — 37. — 
3. Filip Jakob Kafól. Spisal J. K. 37—42. — 4. Kaj se je godilo prete- 
čená tri leta doli na Turškein. J. V. 42—68". — 5. Morje. A. Z. 68—73. 
— 6. Povesti (národne). Poslovenil F. H. (= Hubad). 74—82. a) Ogljar in 
cesar Maksimilijan (nioravska). b) Poboljšani črevljar (moravská), c) Žena 
in mož (česká), d) Bog ve, kako naj kaznuje človeka (maloruska). e) Dihur 
kralj (česká), f) Medved, svinja in lisica (srbská). — 7. Narodno blago za 
náuk in kratek ôas. Matija Majar Ziljski. 84 — 89. 1. Vrank. 2. Prepelica. 
3. Grobničko-poljski možek. 4. Bela breza. 5. Kurant. 6. Konj. 7. Spava- 
joci zec. 8. Grablje. — 8. Kako se more pogoditi premen vremena. K. M. 
89—92. — 9. Pogled v Egipt. F. R. 92—94. — 10. Naznanilo o smrti 
Pijí IX. (pes.) J. Furlani. 95. — 11. Naša zastáva (pes.). J. Furlani. 95. 



32 



6. Koledar za leéo 1879. Str. 208 v 8°. 



O b s e g : A. Inienik. Semnji. Str. 1 — 144. — B. 1. Starí grád. (Kraujska. 
pľipovedka.) Zapísal F. H. 145 — 151. — 2. Matija Čop. Spísal Vladimír. 
151 — 157. — 3. Spomini na Poljsko in Rusko. 158—166. (Potopisne 
črtice.) Zap. M. L. - 4. Človek in živali. J. G. 167—179. — 5. Kako se 
dela toca. Fr. Krakovec. 179-189. — 6. Čujte, Čujte, možjé! (Tožba sta- 
rega kmeta.) Spísal Šak. 189—192. — 7. Družbin oglasnik. 193—204. 
(t Robida. Kratek životopis.) — 8. Naznanila. 205—208. 

Leto 1879. 

(Údov 499 + 24.834 = 25.333 in prejelo 126.665 knjig.) 

1. Slovenskí Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. 
LambertFerčnik. II. snopič. Str. 225— 416 v 8 ft . 

2. Smarnice naše Ijube Gospé presvetega Serca. Spisal 
Jane z Volčič. Str. 333 v 8°. 

3. Občna zgodovina. J o sip Staré. VI. snopič. Str. 
101—320 v 8°. 

4. Slovenskí spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opra- 
vilih. Spisal Andrej Praprotnik. Str. 372 v 8°. 

5. Koledar m leto 1880. Str. 144 + 80 v 8°. 

O b s e g : A. Imenik. Družbin oglasnik. Str. 1 — 144. — B. 1. Kako siuo 
obhajali petindvajseto obletnico cesarjeve poroke? 1 — 10. — 2. O naži bo- 
senskí vojski. Ivan z Verha. 10—51. — 3. Kako je Kotarjev Peter pokoro 
delal, ker je krompir kradel. J. Jurčič. 51—59. — 4. Peter Hitzinger, 
59 — 62. — 5. Narodilo blago. 62— 64. 1. Dober svet (moravská prip.). 2. Kdo 
je snedel golobe? (česká). — 6. Zastavice. 64—66. — 7. Svete petere rane 
Jezusove. X. (pes.). — 8. Semnji. Izkaz „Slavije". Naznanila. b7 — 80. 

Leto 1880. 

(Údov 505 + 24.925 = 25.430 in prejelo 152.580 knjig.) 

1. Slovenskí Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. 
L am ber t Ferčnik. III. snopič. Str. 417— 608 v 8°. 

2. Filotea ali návod k pobožnému šivljenju. Francoski 
spisal Sveti Frančišek Salezij. Poslovenil F r a n c R u p , 
duhoven Kerške škofije. Str. 252 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. VII. snopič. Str. 
321—480 v 8°. 

4. Naše škodí jive živali v podobi in besedi. Opisal F r. 
Erjavec, profesor v Gorici. I. snopič. Str. 112 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXV. zvezek. Str. 112 v 8°. 

Obseg: 1. Dr. Janez Bleiweis (s podobo). Str. 3— 23. Fr. Levec. — 
2. Ponarejeni bankovci. J. Jurčič. 23 — 45. — 3. Pot v nebesá (pes.). 45 — 46. 
Radoslav. — 4. Kako se nareja slaná? Fr. Krakovec. 47—59. — 5. Kratek 



i 




TTTT 



33 



pregled avstrijske zgodovine. Julij pi. Kleinmayer. 59 — 76. — 6. Glas iz 
domáce vaši. Spisal Šak. 76—86. — 7. Požar v prajiriji. Spisal L. Gorenjec. 
7 — 88. — 8. Resnica ima svojo moč. L. Gorenjec. 88 — 90. — 9. Beseda 
o zemljišdnih knjigah. Dr. I. Tavdar. 90— 98. — 10. Narodno blago. 98— 109. 
1. Kmetskí stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska práv. Mat. 
Majar). 3. Zlatovlaska (Češka, posl. Iv. Medén). — 11. Torbica podukov. 
(Po spisu C. Schútza; Novice.) 109—112. 

6. Koledar za leto 1881. Str. 160 + 62 v 8°. 

Obseg: A. Iinenik. Družbin oglasnik. Semnji. 1 — 160. — B. 1. 
Strupena Neža. Sp. A. P. Doberčan. 1—16. — 2. Dva imenitna člena ali 
paragrafa iz občnega državljanskega zakonika. Spísal Dr. T — r. 16 — 23. — 
'«. Razgovor o cerkvi. Zapísal Jož. Križman. 23—35. — 4. Elija Howe. 
(Resnióna povest; po ruskem predelal Pivčanin.) 36 — 43. — 5. Obri ali 
ATari. J. JurčiČ. 43—47. — 6. Srečonosni kožuh. (Resn. dog.) 47 — 50. — 

1. Zakaj propadajo manjša kmetijstvá? Beseda našim kmetom, gov. Fr. 
Padalik. 50—54. — 8. Kratkočasnice. Sp. Pivčanin. 54 — 57. (Med temi: 
Vinska trta.) — 9. Zastavice. 58—59. — 10. Šopek pesmic. 60—62. Zložil 
Živkov. 1. Oôe naš. 2. Češčena Marija. 3. Prijateljstvo. 4. Nepotrebno. 
5. Tabaku slovo. 

Leto 1881. 

(Údov 517 -f- 24.567 = 25.084 in prejelo 150.504 knjig.) 

1. Slovenskí Goffíne ali razlaganje cerkvenega leta. 
L a m b. Ferčnik. IV. snopič. Str. XVI + 609— 928 v 8°. 

2. Hoja za Marijo Ľevieo ali posnemanje njenih čed- 
nost. Po P. Sebastijanu Zajler-ju, premonstratencu, posnel 
B.Bartol. Str. 220 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. VIII. snopič. Stri 
481-640 v 8°. 

4. Naše škodljive živali v podobi in besedi. F r. Er- 
javec. II. snopič. Str. 113—224 v 8°. 

5. Dr. Ignaáj Knoblehar, apostoljski provikar v osred- 
njej Afriki. Spisal F r. Jaroslav. Str. 96 v 8°. 

6. Koledar za leto 1882. Str. 160 + 80 v 8°. 

Qbseg: A. Imenik. Oglasnik. Semnji. 1—151. — B. 1. Rudolfu 
in Štefaniji o njiju poroki dne 10. maj. 1881 (pes.). J. Cimperman. 152. — 

2. Valentín Wiery, knez in škof Kerški. 153—160 + 1—16. — 3. Naj- 
denček. Povest. A. Koder. 17— 26. — 4. Med hribovci. Iv.Verhovec. 26 — 41. 

- 5. Gospodarji, varujte se škode od novih zemljiških knjig! Dr. Fr. Sk. 
41—47. — 6. Spomin na Benetke. Spisal Fr. R. 48—53. — 7. Kratek 
poduk o posti in železnici. A. Koder. 53—63. — 8. Potres. Iv. Verhovec. 
63—77. — 9. Za kratek čas. Pivčanin. 77—78. — 10. Domovini. (Pes. iz 
Zľona VI. 1. 11.) X. 

Leto 1882. 

(Údov 527 + 23.947 = 24.474 in prejelo 146.844 knjig.) 

1. Zivljenje preblazene Device in Matere Marije in 
njerega prečistéga ženina svetega Jozefa. Popísal Jan e z 

Večernice. 46. zv. 3 



34 



Volčič, duhoven ljubljanske škofije. I. snopič. Str. 144 
v 4°, s podobami. 

2. Kriiana usmiljenost ali življenje svete Elizábete. 
Spisal Dr. A Iba n Stole. Z dovoljenjem pisateljevim po- 
slovenil P. Hrisogon Majar. Str. 198 v 8°. 

3. Občna zgodovina. J o s i p S t a r é. IX. snopič. Str. 
641—710 (= III. zvezek) + str. 1—88 v 8°. 

4. Naše škodí jive živali v podobi in besedi. F r. Er- 
javec. III. snopič. Str. 225— 328. j 

5. Slovenské Večernice. XXXVI. zvezek. Str. 112 v 8°.: 

Obseg: 1. Loterijo je pustil. Povest. E. Jurjev. 3 — 28. — 2. Naj- 
lepší základ. 29—30. T. Turkuš (pes. iz Kresa). — 4. Irci. A. Kržič. 30— 54^ 

— 4. Na sveti večer (pes.) 54—55. — 5. Trije potniki (pes.). Gorázd. 55*j 

— 6. Na potujčeni zemlii (pes.). X. 55—56. — 7. Domá (pes.). Savo Zo- 
rán. 56. — 8. Ženitva. (Obrazec iz ljutomerske okolice.) Zapísal Jos. Earba. 
56—80. — 9. Življenje ni praznik (pes.). X. 80. — 10. Právne razmere 
med sosedi (mejaši). Dr. Fr. Sk. 81—101. — 11. Cigánka (pes). 102. F #! 
S. — 12. 67. številka, 2. nadstropje, 3. vráta. (Črtice iz življenja nekegai 
duhovnika.) Spisal L. G. Podgoričan. 102—104. — 13. Básni. Posl. J. BJ 
104—107. — 14. Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiäi. 107 — 110. —i 
15. Domáca lekarnica ali apoteka. 110 — 111. „Slov. Gospodar". - 

6. Koledar m leto 1883. Str. 160 + 112 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Semnji. Družbin oglasnik. Družbenikom sv. 
Mohora (pouk za nabiranje údov). 1 — 158. — B. 1. Šopek pesem. 4 pesni 
iz Gregorčičeve zbirke I. ponatisnjene. (Naša zvezda. V pepelnični noci. 
Mavrica. Sam.) 158 — 160. — 2. Usmiljeno serce, radodarna roka. 1 — 24. Spisal 
M. Tonejec. — 3. Laudon. Sp. Iv. St. (= Steklasa). 24 — 34. — 4. Rudarsko 
mesto Idrija. Iv. Lapajne. 35—42. — 5. Večer (pes.). Nivalis. 42. — 6. 
Pregled naše armáde. 43 — 54. — 7. Razgled po svetu. J. V(erhovec) t 
54— 1Q4. (J. Jurčič umri. 70—75. f Bleiweis. 83-90.) — 8. Loterija, ▼ 
kterej gotovozadeneš. Živkov. 104 — 106. — 9. Torbica za smeh in kratek' 
čas. 106—108. — 10. Zastavice. 108—109. — 11. Slovenec sem (pes.) 
J. Gomilšak. 109. 

Leto 1883. 

(Údov 542 + 27.848 = 28.390 in prejelo 170.340 knjig.) 

1. Življenje Levice Marije in sv. Jozefa. Jan. Volčič. 
II. snopič. Str. 145—304 v 4°. 

2. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Po naročilu „Cecili- 
jinega društva v Ljubljani" uredil Anton Foerster. I. del. 
Str. 204 v 8°. 

3. Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljud- 
stvo. Spisal d r. Ivan Križanič, profesor bogoslovja in 
podvodja v kn. šk. semenišču v Mariboru. I. zvezek. StrJ 
208 v 8°. 



35 

4. Slovenskí právnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. I. snopič. Str. 160 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXVII. z vezek. Str. 112 v 8°. 

Obseg: 1. Slepá materina ljubezen. Spisal M. T. 3—16. — 2. 
Trojni strap za naše ljudstvo. Svetiíko. 17 — 44. — 3. Závod za glepce v 
Brnu. Pavlina Pajkova. 45 — 54. Zlomljena podkva. (Pravljica. Posl. F. H.) 
54. (pes.). — 5. Kamniti ribič. (Koroška pravljica.) 55—56. F. H. (pes.). 
— 6. Kmet in nebeská tica. (Po stari pravljici; pes.) — d — . 57—62. — 
\. Turki pred Danajem leta 1683. Iv. Vrhovec. 62—81. — 8. Pra vošlo vne 
" btine. Dr. Fr. Sk. 81—85. — 9. Eojakom. F. H. (pes.). 85. — 10. 
je sonetov na cast blažení Devici. — d — . 86 — 87. — 11. Krepki volji 
umik'ajo težave. Kr. M. 87 — 91. a) Juri Stephenson. b) Ivan Slávie. — 
. Nekaj o denarju. Jož. Žitek. 91 — 103. — 13. Básni. Poslovenil J. B. 
—107. — 14. Torbica gospodarskih podukov in nasvetov. Po „Slov. 
rju". 107—111. — 15. Mohoru, slovenskému blagovestniku (pes). 
osla v. 111. 

6. Koledar za leto 1884. Str. 176 + 64 v 8°. 

Obseg: A. Družbin oglasnik. Imenik. Semnji. 1 — 176. — B. 1. 

zgled po svetu. I. V. 1 — 35. (Cesarjevo potovanje. f Einspieler. f Tonejec. 

Šolar.) — 2. Črna šola. Spisal Janez. Resnicna prigodba. 35 — 44. — 3. 

" ki obrazci. Zl. F. 44. — 4. Cesarske kraljeve poštne hranilnice. A. 

!oder. 45 — 49. — 5. KratkoČasnice. 49 — 50. — 6. Vera in brezverska 

odrost. (Katehetiôen pogovor.) Poslovenil I. Z. 51—54. — . 7. Zbirka go- 
spodarskih, zdravniških in drugih skušenj. 54—57. — 8. Z Bogom (pes.). 
Pavlina Pajkova. 57. — 9. Oznanila. 58—64. 



Leto 1884. 

(Údov 557 .+• 27.945 = 28.502 in prejelo 171.012 knjig.) 

1. Zivljenje Device Marije in sv. Jozefa. Jan. Volčič. 
Dl. snopič. §tr. 305—456 v 4°. 

2. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Anton Foerster. 
íl. del. Str. 205—407 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. X. snopič. Str. 
E89— 280 v 8°. 

4. Slovenskí právnik. D r. I v a n T a v č a r. II. snopič. 
Str. 161—304 v 8 U . 

5. Miklova Žala. Povest iz turških časov. Spisal d r. 
I Sk e t. Str. 96 v 8°. (Zgodovinski dodatek str. 92—96.) 
(= V e č e r n i c e. XXXVIII. zvezek.) 

6. Koledar za leto 1885. Str. 166 + 74 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Postave. Vodila. Semnji. 1—166. 
— B. 1. Kazgled po svetu. I. Vrhovec. 1 — 31. (Cesarjev príhod, f Ko- 
:4äančiô. fPirc- tH^ rman - t^uža.) — 2. Janez Krizostom Pogačar. Svetilko. 
Zl — 49. — 3. Kamenár. Japonska pripovedka; posl. Jeronim Val. 49 — 51. 
;«— 4 Dve sestri. Pripovedka; posl. Radoslav (pes.). 51—53. — 5. Varujte 

3* 



36 



se ognja. (V opoinin sp. P. Verhovski.) 53 — 63. — 6. Zivinski pôs ali ži- 
vinski potni list. A. L. 63—67. — 7. Pripovedke. Posl. I. St. 67—71 
a) Starček in dvanajst ovec. b) Molitev pred jedjo in po iedi. c) Nesreó- 
nežu se ne more poinagati. — 8. Smešnice. Zapísal M. SI. 71 — 73. — 9. 
Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Fr. L. 73 — 74. 

Leto 1885. 

(Údov 568 + 29.022 = 29.590 in prejelo 177.540 knjig.) 

1. Življenje Levice Marije in sv. Jozefa. Jan. Volčič. 

IV. snopič. Str. 164 v 4°. 

2. Sveta brata Ciril in Metod, slovanská apoštola. 
Spísal Matija Majar Ziljski. V tisočletni spomin smrti 
sv. Metoda. Str. 80 v 4°. 

3. Zgodovina svete katoliške cerkve. D r. Ivan Krí- 
ža n i č. II. zvezek. Str. 228 v 8°. 

4. Slovenskí právnik. D r. Ivan Tavčar. III. snopič. 
Str. 305—400 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXIX. zvezek. Str. 112 v 8°. 

Obseg: 1. Dbra. Povest. Sp. Pavlina Pajkova. 3 — 81. — 2. PesniL 
81—84. 1. Oče naš (I. G— k.). 2. O polnoci. 3. Svárilo deklici. 4. Uganjka. 

— 3. Prebivalci avstrijsko-ogerske dŕžave po národnosti in veri. I. Steklasa. 
85 — 91. — 4. Stalne zvezde ali nepremičnice. Jeronim Val. 91 — 101. — 

5. Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih. Iv. Šubic. 101 — 108. — 

6. Kratkocasnice. M. SI. 109—110. — 7. Spoštuj mater (pes.) P. P. 110—111. 

— 8. Na spoved (pes.). J. P. v S . . . 111—112." 

6. Eoledar m leto 1886. Str. 176 + 80 v 8°. 

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Seinnji. Nová mera. Zastavica. 
1—176. — B. 1. Razgled po svetu P. H. 1—20. — 2. Dneva ne pové 
nobena pratika. Povest; spis. P. P (= Pajkova). 20—28. — 3. Ribica brez 
vode (pes.). S. M. B. 29. — 4. Proti žganju. Dr. J. Vošnjak. 30—36. — 
5. Kaj ljudje na našej zemlji jedó. J. Pajk. 37 — 47. — 6. Kako rastline 
zmrznejo in pozebejo. I. Majciger. 48 — 51. — 7. Zakaj pesa kmetski stan? 
Dr. J. Vošnjak. 51—58. — 8. Lovske kvante. Fr. R. 58—61. — 9. O za- 
varovanji užitka ali pokojnin. I. Hr. 61—67: — 10. Pavola ali drevesna 
volná. A. K(oder). 67—71. — 11. Torbica za poduk in krát ek čas. 71 — 73. 

— 12. Smešnice. M. SI. 73 — 74. — 13. Zbirka gospodarskih, zdravniških 
in drugih skušenj. Fr. L. 74—79. 

Leto 1886. 

(Údov 585 + 31.102 = 31.687 in prejelo 190.122 knjig.) 

1. Življenje Levice Marije in sv. Jozefa. Jan. Volčič. 

V. snopič. Str. 144 v 4°. 

2. Smarnice ali Bomanje v nebeško kraljestvo v Mari- 
jinem mesecu. Spisal Ludovik Škufca, duhoven Ljub- 
ljanske škofije. Str. 283 v 8°. 



r 



37 



Na str. 282. in 283. čitamo Hicingerjevo pesen: „Pot proti nebe- 
«om a , in Volcičevo: „Izročilo Mariji tt . 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. XI. snopič. Str. 
281—472 v 8°. 

4. Slovenskí právnik. D r. Ivan Tavčar. IV. snopič. 
Str. 401-496 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXX. zvezek. Str. 128 v 8°. 

Obseg: 1. Troje angeljsko češčenje. Povest. Spisal dr. J. Voš nj ak. 
Z— 89. — 2. Svetinja (pes.). Gorázd. 89. — 3. Pobožná predica (pes.). Fr. 
Xrek. 90. — 4. Kako Človek na naši zemlji stanuje. J. Pajk. 91 — 104. — 
j6. Krivá prisega (pes.). 104 — 105. — 6. Nekaj dobrih svetov za hišo in 
[fom. F. H. 105—115. — 7. Pripovedke. 115—118. a) Bog za vse skrbi. 
h) Veôno breine. c) Moder sodník. d) Modra sodba. — 8. Prevzetni hlapec. 
(Pesen; pravljica.) 119. — 9. Naš vsakdanji kruh. A. K(oder). 119 — 124. 
— 10. Delopust in kmet (pes.). 124. — 11. Smešnice. 125—127. — 12. 
Opomini (pes). F. Krek. 127. 

6. Koledar m leto 1887. Str. 80 -f- 96 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. 1. Ni vse zlato, kar se sveti. Fr. Erjavec. 19 — 26. — 
2. O koleri. Dr. J. Vošnjak. 26 — 32. — 3. Hodite pridno na pošto. Ivan 
Vrhovec. 32 — 41. — 4. C. kr. poštne hranilnice. A. Koder. 41 — 44. — 5. 
Brambene postave 1. 1886. A. Koder. 45 — 48. — 6. Zacasno oproščenje od 
hišno-razrednega dávka. (Péčna štibra.) Tone iz gošče. 48 — 51. — 7. Raz- 
gled po svetu. Ig. Žitnik. 51 — 78. — 8. Svoji k svojim. (Poziv za „Sla- 
vijo".) 78. — 9. Narodni pregovori. J. Sk. 78—79. — 10. Zbirka gospo- 
darskih, zdravniških in drugih skušenj. Fr. L. 79. — 11. Zastavica v po- 
dobah. 80. — B. 1. Imenik. Oglasnik. Postave. Semnji. 1 — 93. 

Leto 1887. 

(Údov 605 + 34.405 = 35.010 in prejelo 210.060 knjig.) 

1. Življenje Levice Marije in sv. Jozefa. Jan. Vole i č. 
VI. snopič. Str. 145—284 v 4°. 

2. Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratko- 
éasno življenje. Spisal Anton Kržič, katehet v Ljubljani. 
Str. 190 v 8°. 

3. Zgodovina svete katoliške cerkve. D r. I v. Križanič. 
III. zvezek. Str. 230 v 8°. 

4. Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in 
apoštolskí misijonar med Indijani v severní Ameriki. Spisal 
P.Florentin Hrovat. Str. 111 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXXI. zvezek. Str. 144 v 8°. 

Obseg: 1. Življenje sv. očeta pápeža Leona XIII. (s podobo). Sp. 
Ignacii Žitnik. 3—61. — 2. Tri himne Leona XIII. Poslov. Ivan Trinko. 
61 — 64. — 3. Stará mati. Povest. Sp. Janez Ev. Krek. 65—81. — 4. Moja 
tolažba (pesen; zložil rajni A. Slomšek). 81. (Ta pesen še ni bila natisnjena. 



38 



Hranil jo je Jak. Rebernik.) — 5. Beseda o molitveni družbi sv. Cirila in 
Metoda. 81—93. Fr. Kosar. — 6. Sv. Metoda smrt (pes. ; ceski Jan Soukofl 

— preložil Anton Aškerc). 93 — 95. — 7. Spomini na Italijo. Potopis. črtice* 
M. L. 95—108. — 8. Naš colnič otmímo ! (pes.). S. Gregorôiô. 109— llt 

— 9. Prestopki zoper varnost poštenja ali Časti. -Sp. dr. J. K. 111 — 125. 

— 10. Kobilice. M. Slekovec. 125 — 129. — 11. Tri národne cerkvene pesmi 
Zap. v Tinjah na Koroškem. 129 — 131. a) Božična. b) Novoletna. c) Pôstna 
pesem o žalostnem rožnem vencu. — 12. Ne želi svojega bližnjega blaga. 
Slov. nar., zap. G. Krížnik. 131 — 132. — 13. Ubožec in odrtnik. Bretónska 
nár. pravljica. Poslov. Josip Kržišnik. 132 — 134. — 14. Bogastvo in ubož- 
nost (pes.). J. Kržišnik. 134. — 15. Dolga zastavica. A. KržiÔ. 135 — 141. 

— 16. Zgodovinske kratkočasnice. J. Steklasa. 141 — 143. 

6. Koledar za leto 1888. Str. 96 + 96 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. 1. Dva soseda. Povest iz živlienja štajerskih Slovencev. 
Dr. J. Vošnjak. 17—36. — 2. Fraň Erjavec. Spisal S. Gregorčiô. 36—46. — 
3. Lovorika na grob môžu. (Franu Erjavcu v spomin) (pes.). S. Gregorciô. 
46 — 47. — 4. v Ljubljana (s podobami). Josip Staré. 47 — 56. — 5. Varujte 
gozde! Ivan Šubic. 57 — 60. — 6. Dva zlatomašnika. a) Jakob Maksi- 
milijan. b) Andrej Einšpieler. 60—69. Dr. Ivan Boreski. — 7. Strupi. 
Henrik Schreiner. 69 — 75 v . — 8. Črna vojska. Anton Koder. 75 — 77. — 9. 
Razgled po svetu. Ign. Žitnik. 77 — 88. — 10. Ugovor proti zatožbi. Dr. 
K. 88—91. — 11. Iz kuhinje. Roza Kosova. 91—92. — 12. Zbirka go- 
spodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Jan. Lampe. 92 — 95. — 13. 
Zastavica v podobah. 96. — B. Imenik. Oglasnik. Postave. Semnji. 1 — 96. 



Leto 1888. 

(Údov 630 + 40.922 = 41.552 in prejelo 249.312 knjig.) 

1. Zivljenje Device Marije in sv. Jozefa. Jan. Volčič. 
VII. snopič. Str. 160 v 4°. 

2. Tomaža Kempčana : Hodi za Kristusom ! Štiri knjige. 
Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil And. Kal a n. 
Str. 402 v 16°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. XII. snopič. Str. 
473—580 (= IV. zvezek) + str. 80 v 8°. 

5. Slovenskí právnik. Dr. Ivan Tavčar. V. snopič. 
Str. 497—626 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXXII. zvezek. Str. 144 v 8°. 

Obseg: 1. Dr. Janez Gogala. Sp. dr. Fr v Lampe. 3 — 47. — 2. Ii 
zadnjih dnij življenja (pes. ; zložil o. Herkulan Šavor). 48 — 49. a) Le k 
tebi gori, o Marija. b) Žaleô spomin. c) Tolažba. — 3. Na krivem potu. 
Povest. Á. Koder. 50 — 57. — 4. Spomini na Italijo (konec). M. L. 58 — 104. 

— 5. Vinska bájka (pes.). Gorázd. 105 — 106. — 6. Moje sanje na veliko 
noč. Iz angleščine prosto prevel Ivan Berbuč. 106 — 114. — 7. Mejnik 
(pes.). Gorázd. 114 — 115. — 8. Strela in strelovod. Iv. Berbuč. 116 — 119. 

— 9. Sreča je opoteca. Povest. I. Steklasa. 120 — 124. — 10. „Pokleknite!" 

— In tisoče jih je pokleknilo. 124—125. — 11. Kakošni so strabovi! Hu- 



39 

moreska. Spisal Fr. Mestoselski. 125—127. — 12. Národne pesmi. Na 
sPohorju nabral L. Pogorski. 127—129 (pet nár. pesnij). — 13. Národne 
flipovesti. Zap. G. Krížnik. 130—134 (pet nár. pov.). — 14. Življenja nit. 
roudno-zabavni govor. Anton Kržič. 134 — 143. — 15. Narodni pregovori. 
Habral J. Sk. 143. 

6. Koledar za leto 1889. Str. 112 -f 112 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. 1. Naš cesar Franc Jozef I. (s podobo). Ign. Žitnik. 
17—22. — 2. Obsojen. Povest. Dr. J. Vosnjak. 22—40. — 3. Zlatomašnik 
Josip Jurij Strossmayer (s podobo). Josip Staré. 40 — 47. — 4. Borovlje 
in puškarija v Borovljah. v 47 — 55. Janez Šajnik. — 5. Dekan Lambert 
Ferénik. 55 — 57. Janez Šajnik. — 6. Kako je starí Molek tatu iskal. 
Iratkočasna povest. Janko Kersnik. 57—67. — 7. Dr. Valentín Zarnik, oče 
táborov slovenskih. I. Ž. 67 — 71. — 8. V srcé si glej ! S. Gregorčič (pes.). 
71. — 9. Zlatomašnik Leon XIII. in slovenskí romarji. Dr. Ivan Križaniô. 
72—88. — 10. Kako je žena sitnega moža ozdravila. I. S — a. 88 — 89. — 
11. Kakó zašlo si ti na grob? (pes.) A. Funtek. 89. — 12. V viharji 
(pes.). A. Funtek. 89. — 13. Razgled po svetu. Ign. Žitnik. 90—98. — 
14. Kako je ravnati s travniki? M. Cilenšek. 98 — 103. — 15. Iz kubinje. 
R. Kósova. 103 — 105. — 16. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih 
skušenj. Jan. Lampe. 105 — 107. — 17. Sleparija s skrivnostnimi zdravili. 
. J. Tisovec. 108—112. — 18. Smešnici. 112. — B. Imenik. Oglasnik. Po- 
stave. Seninji. 1—112. 

Liet o 1889. 

(Údov 658 + 45.384 = 46.042 in prejelo 276.252 knjig.) 

1. Zivljenje Device Marije in sv. Jozefa, f Janez 
Volčič. VIII. snopič. Str. 161—300 v 4°. 

2. Zivljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po be- 
sedah s v. evangelistov. Spisal I v. S ku hala. Str. 224 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. XIII. snopič. Str. 
81—240 v 8°. 

4. Fizika ali nauh o prirodi s posebnim ozirom na 
potrebe kmetskega stanú. Henrik Schreiner, c. kr. pro- 
fesor. I. knjiga. O toploti, magnetizmu in elektriki z ozirom 

i na vremenske prikazni, s slikami. Str. 191 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXXIII. zvezek. Str. 144 v 8°. 

Obseg: 1. Domačija nad vse! Povest. Spísala Pavlina Pajkova. 
3—66. — 2. Bájka o ribiču in ribici. (Ruskí zložil A. S. Puškin, preložil 
A. Aškerc. 66 — 71. — 3. Pošta. I. Vrhovec. 71 — 80. — 4. Otróčja pesen. 
J. Kržišnik. 80—81. — 5. Drevesce (pes.). J. Kržišnik. 81. — 6. Biriô 
Jw-i. (Humoreska. Tone iz gošče.) 81 — 88. — 7. Pet zgledov pridnosti, 
vai nosti in pôdvzetnosti. (Ivan Steklasa.) 88 — 104. a) Janez SlaviÓ. b) 
Ka al Žakvard. c) Jakob Gutman. d) Anton Dreber. e) Ferdinand Lange. 
~ i. Pravljice. (Slovenskí mladini spisal J. Fr. Rádinski.) 104—122. a) 
; Zŕ t voda. b) Solnčni kameň, c) Sveti vír. d) Pogreznjeni grád. e) Zdra- 
vil o jabelko. f) Morská roža. — 9. Gospod Anton. Resnična povest. A. 



40 

Koder. 122 — 132. — 10. Ošabni brodar (nár. štaj. pes. Zap. A. Žagar). 132. 

— 11. Naj oblastnej ša vladarica na svetu. Šaljivo-poučen govor. A. Krži<5. 
133 — 140. — 12. Kratkocasnice in smešnice. Nabral A. Benedik. 140 — 143. 

6. Eoledar m leto 1890. Str. 112 + 128 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. 1. Ti očeta do praga, sin tebe ôez prag. Povest. Dr. 
J. Vošnjak. 17 — 40. — 2. Slabi čaši (pes.). Janko Leban. 41. — 3. Trst. 
J. G (= Gomilšak). 41 — 60. — 4. Znojiléevega Marka božja pot. Povest. 
Janko Kersnik. 60—68. — 5. Mihael Debelak, kanonik v Trstu. 69 — 72. 
J. G. — 6. Razgled po katoliških misijonih. Dr. Ivan Križanič. 72 — 87. 

— 7. Kmetijske šole. Dr. J. Vošnjak. 88—93. — 8. Odpisovanje zemlji- 
škega dávka zarad elementárne škode. Filip Tratnik, višji davôni nadzornit. 
93—94. — 9. Dva sovražnika naše dece. J. Rakež. 94—101. — 10. Slo- 
venski poslanci v državnem zboru. 101 — 103. — 11. Razgled po svetu. 
Ign. Žitnik. 104—112. — B. Imenik. Oglasnik. Postave in vodila. Semnji. 
1-128. 

Leto 1890. 

(Údov 680 + 47.404 = 48.084 in prejelo 288.506 knjig.) 

v 

1. Zivljenje Levice Marije in sv. Jozefa, f Jan e z 
Vo 1 či č. IX. snopič. Str. 1—144 v 4°. 

2. Ant. Márt. Slomšelca Pastirski Ústi. Zbral in uredil 
Mihael Lendovšek. Str. 254 v 8°. 

3. Občna zgodovina. Josip Staré. XIV. snopič. Str. 
241—400 v 8°. 

4. Domáci Živinozdravník. Za potrebe krnetskega 
stanú spisal Franjo Dul ár, živinozdravnik. Str. 221 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXXIV. zvezek. Str. 128 v 8°. 

Obseg: 1. Štirinajst dnij širom sveta. Spisal dr. Ivan KrižaniČ. 
3—26. — 2. Žgánjar. Povest. P. B. Velimir. 27—40. — 3. Mutci. Ivan 
Vrhovec. 40 — 52. — 4. Vice. Legenda. Pesen. J. M. Kržišnik. 52 — 54. — 
5. Stariši! Dobra odgoja je vašim otrokom največji základ. Rajm. Čucek. 
54 — 67. — 6. Drvar. Pesen. Janko Leban. 67 — 68. — 7. Cigáni. Národo- 
pisná črtica. L Steklasa. 68 — 89. — 8. Národne pesni. Zapisal v Podze- 
melju pri Metliki Janko Barle. 89 — 93, in sicer: 1. Trije hajduki; 2. Tri 
device ; 3. Grešnik ; 4. Sv. Anton ; 5. Úboga duša. — 9. Oóe Cene. Uzor 
dobrega gospodarja in možaka poštenjaka. Životopis. Spisal J. Podboj. 
93—111. — 10. Škorčeva povest. A. Koder. 111—119. — 11. Zgodovinske 
povestice. Spisal I. St. 120 — 125. — 12. Kratkocasnice in smešnice. Nabral A. 
Benedik. 126-127. 

6. Koledar za leto 1891. Str. 128 -f- 128 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. 1. Blagor usmiljenim. Povest. Spisal J. M. Dravinjski. 
17—26. — 2. Kristus in sv. Peter. Pesen. A. Hribar. 26—27. — 3. Ma- 
ribor. Spisal dr. Jože Pajek. 27 — 36. — 4. Domoljubje. Pesen. P. Gregorec. 
36. — 5. Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. 37—41. Dr. Jože 
Pajek. — 6. Dr. Mihaelu Napotniku, knezoškofu lavantinskemu o njih in- 




41 



tronizaciji dne 17. nov. 1889. Pesen. „Slov. Gosp. a . 41. — 7. Svoji k svojim. 
Prizor iz kmečkega življenja. Dr. Jože Vošnjak. 41 — 47. — 8. Stari vojak. 
Pesen. Po Kr. Smidu zložil Janko Leban. 47 — 48. — 9. Davorin Trstenjak. 
Ôrtice iz njegovega življenja. Dr. Jakob Sket. 48—59. — 10. Davorin 
Trstenjak kot človek. Črtice o njegovem značaju. Dr. Janko Pajk. 60—63 

— 11. Solzé na grobu Davorina Trstenjaka. Pesen. Božidar MegeriČ. 64. 
— 12. Eavna pot najboljša pot. Povest. Spisal Jož. Ant. Klemenčič. 64—75. 

— 13. Tri zdravice. Pesen. P. Gregorec. 75. — 14. Janez Krstnik Tomar. 
Životopis. K. J. 76 — 77. — 15. Cloveško klanje v Bataku. Resnična do- 
godba iz bolgarskega življenja. A. Bezenäek. 78 — 82. — 16. Razgled po 
íatoliških misijonih. Dr. Ivan KrižaniČ. 82 — 99. — 17. Slovenski drvarji 
na tujem. Janez Bilec. 100 — 105. — 18. Slovenské posojilnice 1. 1889. Iv. 
Lapajne. 106 — 109. — 19. Koliko plačujejo evropske dŕžave za svoje vojne. 
109. — 20. Koliko denarja snedó v Evropi državni dolgovi. 109. — 21. 
Razgled po svetu. Filip Haderlap. 110—116. — 22. Iz kuhinje.. Spisala 
Roza Kosova. 116—117. — 23. Za smeh in kratek čas. 117—121. a) Kako 
se je dvema klepetuljema v cerkvi godilo. I. S — a. b) Modra ženská glava. 
Nár. prip. Fr. Vizovišek. c) Kmet-čarovnik. Nár. prip. Gašp. Krížnik. — 
24. Poselski red, to je : Postava za pošle in njih gospodarje. Janko B. K. 
Podravniški. 121 — 128. — 25. Otročja prošnja k sv. Nikoli (Miklavžu). 
Pesen. J. M. Kržišnik. 128. — B. Imenik. Oglasnik. Postave in vodila. 
Semnji in zastavica. 1—128. 

Leto 1891. 

(Údov 775 + 51.052 = 51.827 in prejelo 310.962 knjig.) 

1. Zivljenje Device Marije in sv. Jozefa, f Janez 
Volčič. X. snopič. Str. 145—272 v 4° (konec) (= V. del). 

Od str. 252 — 272 životopis: Janez Volčič, duhovni sveto- 
valec, župnik Šmarjetski in slovenski pisatelj (Spisal P. F 1 o- 
rentin Hrovat). 

2. Gospod, teei mi pomagat. Molitvene bukve. Bol- 
nikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški. 
Za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil 
duhovnik krške škofije. Str. 332 v mal. 8°. 

3. Občna zgoAovina. Josip Staré. XV. snopič. Str. 
401—574 v 8°-(= V. zvézek in konec). 

4. Fizika ali náuk o prirodi s posebnim ozirom na 
potrebe kmetskega stanú. Spisal Henrik Schreiner, 
c. kr. ravnatelj. II. knjiga. O kemiji, s slikami. Str. 190 v 8°. 

5. Slovenské Večernice. XXXXV. zvezek. Str. 143 v 8°. 

Obseg: 1. Zadnji tihotapec. Povest. Spisal J. Podgrajski. 3 — 26. 

— 2. Oglár. (Po narodni pripovedki zložil A. Hribar.) Pesen. 27—31. — 
3. Mir ljudem na zemlji. Povest. Spisal A. Koder. 31 — 37. — 4. Bog ne 
plačuje vsake sobote. Eesnična dogodba; spisal Ivo Troät. 37 — 42. — 5. 
Kakšno bôdi naše stanovanje? Spisal dr. Jož. Rakež. 42 — 52. — 6. Prav- 
ljice. (Slovenski mladini spisal J. Fr. Rádinski.) 52—73. 1. Vile. 2. Cvetlica 
življenja. 3. Povodni mož. 4. Potočnica. 5. Sinica. — 7. Herbart Turjaški, 



L 



42 



kranjski deželni glavar in glasovit junák (1528 — 1575). Spisal I v. Steklasa. 
74—87. — 8. Národne šege. Popísal Josip Karba. 87—101. — 9. Oreh. 
Prizor iz življenja na kmetih. Spísal dr. Jož. Vošnjak. 101 — 111. — 10. 
Národne pesni. Zapísal v Podzemelju pri Metliki Janko Barle.) 111 — 115. 
1. Božične. 2. Jezusovo trpljenje. 3. Druge pobožné pesni. — 11. Krt. 
Spisal Fr. Štupar. 115—122. — 12. Razširjanje kršôanstva med Slovenci. 
Spísal Fr. Kos. 122— 133. — 13. Trepetlika. Legenda. Zložil Mih. Opeká. 
133 — 134. — 14. Kako se je strie Groga metal z medvedom. Spisal Zdravko 
Klančnikov. 134—138. — 15. Zgodovinske povestice. Spisal I. St. 138—141. 

— 16. Kratkočasnice in smešnice. Iz vsakdanjega življenja nabral A. Be- 
nedik. 141—143. 

6. Koledar za leto 1892. Str. 144 + 96 v 4° s po- 
dobami. 

Obseg: A. Pratika, imenik údov, semnji, imenik svetnikov. 1 — 144. 

— B. 1: Čistá vest je veé vredna nego največje bogastvo. Povest. Spisal 
Ivan Steklasa. 1 — 7. — 2. Ob uri duhóv. Po národní pripovedki zložil , 
Janko Leban. Pesen. 7. — 3. Vitez Franc Miklošió, slaven uôenjak slo- ] 
venski. Spisal dr. Jozef Pajek. 8 — 13. — 4. Pravi junák. Pesen. Zložil : 
Janko Leban. 13. — 5. Kitajska cesariena. Izvirna pripovedka. Spisal Lipe ; 
z Glinskega Broda. 14 — 22. — 6. Kako sem prvič potoval na Dunaj, in 
Dunaj sko mesto. Spisal Ivan Navrátil. 23—47. (S 15 slikami.) — 7. ťľda- 
nost. Povest. Špansko spisal Ludovik Koloma ; poslovenil N. Špan. 48 — 51. 

— 8. Ne prisegaj po krivem. Resnicna dogodba. Zapísala t S. Bonavenr 
tura Suhaô. 51 — 52. — 9. Jozef Virk, pesnik slovenskí. Spisal Alojzij 
Vakaj. 53 — 56. — 10. Kristus in Peter. Legenda. Pesen. Zložil Anton 
Hribar. 56. — 11. Razgled po katoliških misijonih. Spisal kanonik dr. Iv. 
Križaniô. 57 — 66. — 12. Katoliški v shod in posvecevanje cerkve srca Jezu- 
sovega v Gradcu. 67 — 70. — 13. Župnik Kneipp, slaven zdravnik in nje- 
govo zdravilstvo. Spisal F. H. 70—75. — 14. Kako je treba gnojiti sad- 
nemu drevju. Spisal M. Cilenäek. 75 — 76. — 15. Slovenské posojilnice 
1. 1890. Spisal ravnatelj Ivan Lapajne. 77 — 78. — 16. Vojni zákon. Se- 
stavil Janko B. K. Podravniški. 79 — 87. — 17. Razgled po svetu. Sestavil 
urednik F. Haderlap. 87—91. — 18. Družbin oglasnik. 92—94. — 19. Po- 
stave in vodila „Družbe sv. Mohorja". 94—96. — 20. Reáitev zastavice. 
Zastavica v podobah. 96. 



-i 




j 




: J ttfttpi^ 



\k±k±±&k±±*dk±±^^ 




Najgotovejša dota, 

Povest. Spísala Pavlina Pajkova. 



( il je temen, neprijazen dan o martinovem. Ze več dnij 
ni bilo pravé svetlobe po dnevu; gost, meglen plašč 
je odeval zemljo, in iz sivega otožnega neba je nepre- 
stano pršelo nekaj sneženega, ki ni bilo ne dež, ne sneg. 
A danes je še povrh tulil in razsajal hud južni vihar. 

V neki vaši na Goriškem, kjer se je vršila naša pri- 
povest, padali so kosovi opeke s hišnih streh, da človek še 
varen ni bil svojega življenja. Z močnimi, na pol golimi 
vejami čveterih starodavnih lip, ki so stále sredi vaši, pa je 
razsajal vihar najbolj neusmiljeno. Veje so se upogibale na 
vse stráni, zapletale se jedna v drugo in se lomile na več 
krajih. Rumeno listje pa, ki je ležalo pod lipami raztre- 
seno, pometala je burja na kup, nato pa ga z vso močjo 
vzdignila, da je plesalo visoko po zraku. Zdaj pa zdaj je 
zažvenketalo na česti razbito steklo, mnogim oknom pa je 
silni vihar potrgal po jeden tečaj (štekelj), da so potem, na 
jednem samem viseč, cvilila in krilila sem ter tja. 

Neprijeten je biLpogled na razkačeno prirodo. Gosta 
megla, temno nebo, mokrotni zrak, golo drevje, tla pokrita 
z velim listjem in pa tuljenje burje: vse to je vzbujalo v 
človeških prsih nepopisno tesnobo in grozo. Svet se je zdel 
podoben velikému pokopališču. Ta podoba je spominjala 
človeka, da vse, kar príroda rodi, in kar na svetu živi, en- 
krat mine, in da mora tudi človek umreti. 

A vendar, pri vsem tem tužnem prizoru v prirodi, čuli 
so se med ljutim tuljenjem viharja posamezni glasovi veselé 
go^be. Ti so prihajali h čedne hiše, ki je stala župnijski 
ce ivi nasproti. Bila je tisti dan ženitev pri županovih. 



44 



Ni se tedaj čuditi, ako je svatovska družba v topli sobi, pri 
polni mizi in pri vabljivi godbi pozabila na razkačeno vreme. 
Da, začeli so se' tudi sukati in vrteti v plesu. 

A v tej hiši se ne vrši naša pripovest. Pogledimo 
rajši v drugo lieno hišico, ki stoji za kakih petdeset korakov 
od one oddaljena. 

V njej je prebival prvi občinski svetovalec, kmet Boštjaxi, 
z dvema svojima hčerama: lepo Marico in grdo Barbiko. 
Tako so namreč vaščani navadno zaznamovali njegovi hčeri, 
kedar so govorili o njiju. A Marica in Barbika nista bili 
pravi sestri, temveč le polsestri. S tem si moremo tudi raz- 
ložiti veliko telesno in duševno razliko obeh. 

Marica je bila pravá pomladanska cvetlica. V dobi 
prvé mladosti, visoko vzrástla, z belorudečim nežnim oblič- 
jem, s krasnimi očmi in lasmi, z majhnimi belimi ročicami, 
bila je podobná mestni gospodični, ki vzraste vzgojena in 
čuvana kakor redka žlahtna cvetlica. Bila je za kmetico 
prelepa. Vsi so to trdili, a vendar gledali radi za njo, a še 
rajši se z njo pomenkovali. Saj kedar je govorila, delale 
so se ji sredi lic tako ljubeznive jamice, in zobki, beli kot 
sneg, pristojali so tako dobro majhnim ustom. Marica je 
vedela predobro, kakšno moč je imela v svoji lepoti; zato 
tudi ni o delu in pridnosti hotela nič vedeti. Njena glavna 
misel in skrb je bila, kako si ohrani lepoto, in pa kako bi 
se čim lepše oblačila. 

Barbika pa je bila celo drugačna. Majhna, nekoliko 
grbava, rumenega koščenega obraza in majhnih bledih očij ; 
in kakor je na Maričinem obrazu vedno sijala zadovoljnost 
in samosvest o svoji lepoti, tako je bila na Barbičinem vi- 
deti skrivna otožnost in pobitost. To pa jo je delalo sta- 
rejšo, kakor je bila. Imela je še le štiri in dvajset let, a 
kázala jih je trideset. Uboga Barbika ! Vedno je imela pred 
očmi krásno osemnajstletno sestro , vedno je čula hvaliti 
njeno lepoto, vedno je slišala, kako vsi, dä celo lastni oče 
govorijo le o Marici, le za njo se brigajo, le njej strežejo. 
In zakaj ? — Samo zavoljo njene lepe zunanjosti ! A ona 
je bila tako grda, in vendar ni bila tega nič sama krivá. 
Bog jo je bil tako stvaril, kakor je bil Marici podaril lepoto 
brez njene zasluge. In vendar, samo zato, ker je bila grda, 
ni nihče nikdar maral za njo. Kako jo je to bolelo! — 
Izgubila je mater še v zibeli, potem je dobila mačeho,. ktera 
pa je tudi le krátko čaša živela. 'Od tedaj so se vsi pri 



r 



45 



hiši brigali le za Marico, za Barbiko pa se ni nihče zmenil, 
razun tedaj, ko so jo potrebovali za delo, kar se je pa 
vedno godilo. Vzrástla je osamela, zanemarjena, ne da bi 
jo kdo ljubil. Ko je nekoliko vzrástla, morala je takoj pri- 
jeti za vsako delo, in zdaj je sama vodila vse gospodinjstvo. 
Marica je le zdaj pa zdaj, kedar je ravno hotela, prijela za 
kako lažje delo, a Barbika je morala delati in se truditi od 
zore do mraka. 

Nihče se tudi ternu ni čudil. Čemu bi bila Barbika 
na svetu, če ne za delo ? — Da je Barbika grda, to je videl 
však, a kako da je pridna, delavna, in kako blaga, požrtvo- 
valna duša biva v njeni nelepi zunanjosti, to je le malokdo 
vedel, ker se ni skoro nikdo brigal za njo. 



II. 

Pri ognjišču, na kterem je gorel majhen plameň, sedel 
je oče Boštjan praznično oblečen. Bil je mož kakih pet- 
desetih do šestdesetih let. Njemu nasproti je stal čvrst 
mladenič kakih osemindvajsetih do tridesetih let, tudi praz- 
nično opravljen , na suknji pa je imel pripet šopek pona- 
rejenih cvetlic. 

Mladenič je bil sosedov sin Jože. Bil je lep, kore- 
njaški fánt; on je bil v vaši vzor vsem kmetskim starišem, 
ki so imeli hčere za možitev. Však oče, vsaka mati bi se 
bila srečno imenovala, ko bi imela njega za zeta, dasi ni 
bil zeló premožen. A Jože je bil znan za najpametnejšega, 
najpoštenejšega fanta v vsej župniji; odtod njegova občna 
priljubljenost. Kot svojo lastnino je imel hišico, nekaj 
polja, majhen vinograd in nekaj dobro rejene domače živine 
v hlevu. Vse to pa brez dolgov. Pred kratkim je bil iz- 
gubil očeta in je zdaj sam z materjo gospodaril. Bratov in 
sester ni imel, a mati je bila že zeló stará in slabotna ; po- 
magati mu pri gospodaŕstvu ni mnogo več mogla. Komaj 
da je še opravljala hišne pošle. Moral je torej najeti po- 
mocníka, da ne bi s poljskim delom zaostajal. Vsi so mu 
svetovali in prigovarjali, da bi se oženil, in on sam, dasi ni 
bil na to do zdaj še nikdar resno mislil, izprevidel je, da 
mu ne bo mogoče več samému ostati. Začel si je iskati 
primerne neveste, vendar pa se še do zdaj ni bil odločil za 
nobeno. 

K Boštjanovim je že kot otrok vedno zahajal , ker so 
bili njegovi najbližji sosedje. Kot otrok se je igral z Bošt- 



46 

janovima deklicama,. a pozneje je veljal v hiši za nju- 
nega brata. 

Ni čudo tedaj, ako se je na enkrat po vaši začelo go- 
voriti, da postane, Marica sedaj gotovo Jožetova nevesta. 
Saj bode Marica poleg lepote prinesla môžu tudi šest sto 
goldinarjev dote, ktere je imela od matere. Ali bi takšna ne- 
vesta' ne bila Jožetu v srečo ? 

Jožetu se je Marica silno dopadala, a samo dopadala, 
spoštovati je nikdar ni mogel. Menda zato ne, ker je on 
resen, umen mladenič, občujoč že od malega z njo, poznával 
tudi vse njene slabosti. Vedel je, da Marica ne mara za 
delo, a on je potreboval in želel dobiti delavno gospodinjo. 
Vendar pa se je zadnji čas začel oče Boštjan Jožetu silno 
dobrikati, in tudi Marica se mu je kázala neskončno Iju- 
beznivo, tako da je njegovo srce že začelo iskreno prija- 
teljstvo čutiti do nje. 

A Marica ní bila samo žala, bila je tudi zvijačna. Ko 
je bil Jože pri Boštjanovih, začela je takoj po kuhinji z 
neko važnostjo pospravljati ; nato je letela v hlev, tam se 
nekoliko pomudila, kakor da bi opravljala ondi posebno 
delo; odtod je šla na pôd po zrnje za kuretino, nazadnje 
prisopihala v kuhinjo k Jožetu in vsa upehana vzdihnila: 
„Bog, kako sem utrujena; danes sem že ves dan na nogah ! a 

Jožetu je nato kar zažarelo oko. Menda postane Ma- 
rica še práv pridna gospodinja, mislil si je na tihem ves 
vesel. Do zdaj je bila pač še premlada za delo ! Sklenil je 
torej v srcu, izprositi si o prvi priložnosti pri očetu Bošt- 
janu, da mu o pustu dá Marico za ženo. Vendar pa ni 
svojega sklepa nikomur razodel ; hotel je Marico še nekoliko 
opazovati. 

„Na dekle pa moramo danes dolgo čakati," reče sedaj 
Boštjan že nekoliko nevoljen, z žépno ruto pa maha med 
tem po svetlih visokih škornjih, ki so bili nekoliko prašní 
od pepela. „Poslal sem Barbiko k njej," nadaljuje on, „da 
ji pomaga se oblačiti; pa je vendar tako dolgo ni." 

„Kaj, ali Barbika ne pôjde z nami k županovim?* za- 
čudi se Jože. 

„Kaj bi ona delala ondi?" odvrne Boštjan; „jia ples 
je tako nihče.ne vábi. Ko bi se ti z njo na plesišču iz 
prijateljstva in usmiljenja včasi ne sukal, dekle še ne bi do 
danes vedelo, kaj je ples. Kdo bi pa tudi z grbavim de- 
kletom plesal ? Je pač sirota in ostane sirota vse svoje žive 
dni, ker je tako spačenega života in nelepega obraza!" 



J 



__. 



47 



„Ni tako hudo, oče, ne, kakor pravité," odvrne Jože 
pomilovalno. „Barbika se samo dozdeva grda, kedar je v 
Maričinem društvu; a kedar je sama in se vede tako po- 
hlevno, kakor bi bila zadnja stvar na svetu, tedaj se člo- 
veku mili, da nehoté pozabi, da nima prijetne zunanjosti. 
A zato pa pomislite, oče, kako vrla gospodinja je Barbika; 
koliko je v življenju tudi to vredno!" 

„Tu imaš zopet ti práv, Jože," pritrdi Boštjan zado- 
voljen. „Pridna, dobra in voljna je Barbika, kakor je ni 
menda ženské v naši vaši, ki bi bila njej jednaka. Saj 
pravim, Bog mi je s hčerama dva neprecenljiva bisera po- 
delil: Marica je najlepše dekle cele fare, Barbika pa naj- 
pridnejše; kaj hočem več?" — In mel si je vesel roke. 

„Kako težko bode Barbiki ostatí domá in se ne ude- 
ležiti íepe, redke veselice pri županovih," začne Jože zopet 
črez nekaj čaša; „naj bi vendar šla z nami, oče! Nekoliko 
razvedrenja in veselé družbe ji bode dobro dejalo; tudi je 
nevesta, županôva Tončka, bila njena tovaršica." 

„Lepo je od tebe, Jože,* pohvali ga starec, „da se tako 
skrbiš za to siroto; to káže, da imaš dobro srce; ali Bar- 
bika res ne more z nami, ker nima primerne obleke. Ma- 
rici sem dal novo napraviti, ali Barbiki se mi ni zdelo 
vredno. Ona itak razun v cerkev le redkokdaj še drugam 
zahaja. Potem pa tudi nočem dekleta razvaditi z dragoce- 
nimi oblekami. Naj bo sirotle zadovoljno, da sploh živi! 
Po moji smrti dobi malo ali nič od mene, ker malo imam, 
moža pa itak nikdar dobila ne bo. Drugega ji tedaj ne bo 
ostalo, kakor da gre služit. — Marica, da, to je nekaj dru- 
gega ! Ta je lepa, ima posebno doto od matere, bo dobila 
moža, o tem ni dvomiti, in tako postane še menda v mojih 
starih letih moja jediná podpora. — Ali že gre sem," seže 
si Boštjan v besedo. „Glej jo, Jože, mojo Marico, kako je 
krásna !" — Ko to izreče, zasveti mu lice od veselja. „Srečen 
bode ta, ki jo dobi za ženo; ta se lahko ponáša z njo, ta! 
Tako žlahtna cvetlica ne raste v vsaki vaši." Tako je go- 
voril in migal Jožetu. z očmi. 

Ponosna, kakor kraljica, približala se je med tem Ma- 
rica. v svoji najlepší obleki; a kakor senca je stopala za njo 
u] }ga Barbika v skrotnnem, vsakdanjem oblacilu. 

„Hej, Marica," zakliče zdaj oče dobre volje; „kako si 
se nališpala! Kakšnega hudirja si neki náse oblekla? — 
Ja ; vedno pravim," reče proti Jožetu, „da ženské so pô- 
de bne revnim kupcem, ki vse, kar najboljšega imajo, raz- 



1 
•i 



48 



postavljajo med okna in pred vráti na ogled. Ha, ha, ha! 
Zobce, svileno rutb, zlat križec, zlato verižico, srebrno za- 
pono, tega vsega imaš na vratu, Marica ! Ali dobro ti stoji r 
dobro; zdi se mi, da vidim tvojo rajnko mater, Bog ji daj 
nebesá, ker ta lišp je bil njen, da veš, Jože! — No, kaj 
praviš, ljubi sosed, ali ne bode enkrat Marica krásna ne- 
vesta?" 

Marica je nekoliko zarudela na to očetovo pohvalo, 
potem pa se z ljubeznivim nasmehom ozrla na Jožeta, da 
vidi, kakšen vtis to dela nanj. 

Ta pa jo je, omamljen od njene lepote, nemo obču- 
doval od nog do glave. 

„Zdaj pa glejmo, da odrinemo," opominja oče Boštjan; 
„čakali že bodo na nas. — Barbika, le lepo čuvaj hišo; 
veruj meni, da ničesar ne izgubiš, če ostaneš domá. Dela 
imaš dovolj. Lečo prebiraj in pa rožni venec moli za dušo 
svoje rajnke matere! Tako, zdaj pa pojdimo!" 

Skočil je z pgnjišča, zažgal si pipico, potisnil klobúk 
na glavo ter s težkimi koraki stopal iz veže. — Jože in Ma- 
rica gresta za njim. Pri vratih se obrne Marica proti Bar- 
biki in reče: „Podvizaj se in pridno prebiraj lečo, da mi še 
mojo vsakdanjo obleko zašiješ; rokavi so vsi strgani!" 

„Vse bom storila, Marica; le nič se ne skrbi," odvrne 
Barbika s prijaznim, a žalostnim glasom. „Dobro se imej!* 
klicala je še za njo. 

Črez nekaj trenutkov prihiti Jože nazaj, pomoli glavo 
v kuhinjo ter reče prijazno: „Z Bogom, Barbika! Ce bi ti 
dolg čas postajalo, pa obišči mojo mater!. Srečno!" In 
to izrekši, hiti za Marico. 

„Srečno, Jože!" šepeta Barbika, in glas ji trepeče. — 
Kakor v sanjah gleda potem za odhajajočo dvojico. Njeno 
lice postane pri tem pogledu bledejše. „Kako lepparček!" 
vzdihne polglasno! #sr Nato gre zapirat vráta, potem pa 
začne pospravljati po kuhinji. Nehoté se njeno oko ustaví 
na majhnem zrcalu, ki je viselo v nekem kótu na steni. Za 
trenutek ogleduje v njem svojo podobo, potem si pokrije 
lice z rokami in zakliče z bridkostjo: „Grda sem, grda, 
predobro vidim ; zato tudi ne smem nikamor ! Oče in sestra 
se me sramujeta!" — In solze, ki jih je že ves popoldan vzdr- 
ževala, silijo ji sedaj v oči. A to je trajalo le trenutek. 
Njen pogled se obrne zdaj na božje razpelo, ki je viselo 
nad hišnimi durmi. Hitro si obriše oči; sramovala se 
je solz. 



49 



Lepota bi mi nič ne pomagala, -ako bi svojo dušo iz- 
gubila, misii si. Življenje je tako krátko; čemu se žalostiti 
za posvetne reči ? Na sodnji dan bodemo pred božjim ob- 
ličjem vsi jednaki, lepi in grdi. — Ah, kako jo je ta misel 
tolažila ! 

Šla je prebirat lečo in pri tem mislila in molila za 
svojo drago mamico, ktere nikdar poznala ni. A med delom 
ji stopa tudi vedno pred oči podoba Marice na Jožetovi 
stráni. — Kako se bode ona sedaj srečno čutila v njegovem 
društvu ! On je tako blag mladenič ! — Pri tej misii jo 
zaboli znovič srce. Solzica ji prikaplja iz očij in kane na 
drobno lečo, ktero je prebirala. 

III. 

„Ali dobim kaj večerje, Barbika?" — Tako jo popraša 
star upognjen mož, prišedši iz hleva v kuhinjo. 

Bil je Peter, domači hlapec, ali bolje rekoč domáci 
prijatelj. — Peter je bil za nekaj let starejši od Boštjana. 
Kot nepoznanega rejenca so ga sprejeli Boštjanovi stariši v 
hišo, vzredili so ga t a naposled je ostal za hlapca pri domu. 

— Peter je bil najpoštenejša in najzvestejša duša. Delal 
je za dva človeka, a pri tem bil skromen in zadovoljen z 
vsem, kar je dobival hrane in oblačila. Tako je zdaj že 
blizu petdeset let bil v sreči in nesreči najboljši prijatelj 
Boštjanove hiše. 

Barbika se kakor iz^anj prebudí, začuvší Petrov glas. 

— „Ali je že tako poznor" popraša iznenadjena. „Potrpí 
nekoliko, ljubi Peter; takoj pristavím mleka in v četrt ure 
bode močnik na mizi." 

„In ko bi tudi bil še le v jedni uri, nič ne dé, Barbika ; 
ni še také sile," tolaži jo Peter. — „To je vreme danes," 
nadaljuje in. si pri ognju greje otrple roke. „Burja tako 

| bučí, in vihar tako razsaja, kakor dá bi bil sodnji dan. 

í Človeka groza izpreletava. Ali te ni nič strali tako samé 

\ domá bití?" 

| „Kdor ima čisto vest, tému se nikdar ničesar ni treba 

; bati," odvrne Barbika z otožnim glasom. „Na smrt mo- 

| ramo itak však trenutek biti pripravljeni, bodisi o lepem 

j ali o hudem vremenu." 

| „Kako mračnih mislij si pa danes, Barbika," pravi 

starec in jo pomenljivo opazuje. „Na smrt sevéda moramo 
vedno biti pripravljeni, a navadno se v tvojih letih še ne 
mfcli na smrt. — Ti se mi zdiš nocoj žalostná," Peter 

Večernice. 46. zv. 4 



50 



skrbno nadaljuje, „in- če se ne motim, jokala si se tudi. 
Zakaj pa te niso oče vzeli s seboj k županovim?" 

„Pusti to, Peter! Oče že vedó, kaj delajo," odvrne 
Barbika in vsiplje moko v vrelo mleko. 

„Ne vselej, ne vselej," godrnja Peter. „Ti si njihov 
otrok, kakor Marica, in — in — e! jaz dobro opazujem, 
jaz dobro vidim, če sem tudi tih. Njegovo ravnanje s hče- 
rama ni pravično, ni in ni ! — No, pa rajši molčim ; meni 
se ne spodobi obrekovati svojega gospodarja." 

„Práv tako," reče Barbika resno. „Govori rajši o čem 
drugem, Peter!" 

„Da, da! Ko bi le vedel o čem," pristaví Peter, ne- 
koliko pomislivši, in se praská po glavi. „Ženitve so zdaj 
vse končane, ker advent bo skoro tu. In za pustni čas, 
Bog vé, ali ne bodemo še v naši hiši svatov imeli?" 

„Misliš?" odvrne Barbika nekoliko zamišljena. 

„Hm, jaz ne vem," pravi Peter v zadregi; „tako se 
sploh govori. Mislil sem, da si tudi ti že kaj čula o tem." 

Barbika nič ne odgovori, temveč nekako hlastno meša 
po loncu, kjer se je kuhal močnik. 

„Ali lep par bosta, lep," nadaljuje Peter, ko vidi, da 
Barbika vedno molči, „če se bode res to zgodilo." 

„Ti misliš na Jožeta in Marico?" oglasi se zdaj Bar- 
bika z negotovim glasom, in nekaj kakor mraz jo pretrese. 
„Dä, lep par bosta, " pristaví bolj natihoma; „ko bi le tudi 
Jože z njo bil srečen," končuje vzdihnivši. 

„To je glavno vprašanje to," modruje Peter. „Z Ma- 
rico srečnemu bití ne bo lahka stvar. Da, ko bi ona imela 
tvoje dobro srce, Barbika, in pa tvoje pridne roke! Škoda 
za tako pridnega fanta; križ bode imel z njo. — Ali, jaz 
sem tih; na svetu gre itak vse narobe; naj bo, kakor že 
hoče ! — Práv za práv nimam nobene pravice obirati ljudij. 
— Tih sem, tih," ponovi še enkrat, in pozná se mu, da bi 
rad nekaj povedal, pa ne vé, kako bi pričel. „Ali, ko bi le 
ti, Barbika, pri tem tako žalostno ne gledala," pristaví obo- 
tavljaje se in v zadregi nekolikokrat pokašlja. 

V tem trenutku je postavila Barbika pred njega skledo 
okusnega močnika. Njene roke so se pri tem vidno tresle. 
Peter pa je segel po njeno desnico in rekel sočutno: 

„Barbika, ti trpiš ; jaz te že dalje čaša opazujem , in 
zdi se mi tudi, da vem, zakaj tvoje srce krvaví. Uboga si- 
fota!" nadaljuje bolj s tihim glasom; „koliko bodeš še mo- 
rala pretrpeti ! — Že iz otročjih let si Jožetu dobra, a zdaj 



r 



51 



naj bi on postal Maričiri mož? Kako bodeš prenášala ta 
udarec, ubožica ti?" 

Barbika je pri Petrovih besedah najprej zarudela kot 
piruh, a potem obledela kot stena. Osramočena, s pobe- 
šenimi očmi je stala pred njim, kakor grešnik pred ostrím 
Isodnikom.' 

Na enkrat zatrepeče po vsem životu, ozre se bojazljivo 
okoli sebe, kakor da se hoče prepričati, ali res njiju nihče 
ne čuje, a potem zakliče vidno prestrašená : „Boš tiho, Peter, 
boš tiho! Kako moreš kaj takega sploh govoriti?" 

„Nič se ti pred menoj ni treba sramovati, in tudi ne 
poskúšaj mi zakrivati svoje skrivnosti!" seže ji Peter zaupno 
v besedo. „Predobro poznám tebe in pa človeško srce. 
Kaj moreš, revica, zato, da se ti je v dušo vtisnila podoba 
jedinega človeka, ki ti ne zabavlja, in ki ti je vedno prijazen ? 
— - Povej mi, Barbika: ali se čutiš močno dovolj, boriti se 
z vsemi svojimi močmi proti tem mislim ? Saj veš, da od- 
slej naprej ne sme on več biti v tvojem srcu; grešila bi 
sicer proti Bogu in polsestri Marici." 

„O Peter, Peter, zakaj me toliko mučiš?" reče zdaj jo- 

kaje ubogo dekle. „Vse, kar si mi zdajle povedal, pravim 

si sama dan za dnem. Ali pa res misliš, da sem kdaj go- 

jila kakšen up, ker sem čutila, da imam Jožeta' rajši kakor 

druge ljudi? — Ali meniš, da sem kdaj le za jeden tre- 

nutek pozabila, kako sem grda, uboga in pa zadnja v vaši ? 

— Ravno, ker Jožeta rada imam, želim mu boljšo nevesto, 

kakor bi mu bila jaz. Moj Bog! On, tako blag, tako 

razumen, tako premožen, da bi mene snubil? To bi bilo 

nezaslišano. — Ne, ne, Peter! Bog mi je priča, da tako pre- 

vzetnih mislij nisem nikdar gojila. Naj bo Jože srečen, ah, 

! tako sreqen, kakor sem jaz nesrečna! In Marica je tako 

I žala; ona ga more osrečevati, ako hoče! — In glej, Peter," 

nadaljuje po kratkem molčanju in si z žepno rutico briše ob- 

jokane oči; „čula sem večkrat s prižnice povedati, da, ko- 

í mur Bog pošije nadlogo, ternu daje tudi moci jo prenašati. 

Priznávam, da se že nekaj čaša čutim zeló nesrečno, ker 

i slutim, da bo Jože snubil Marico; posebno danes, ko sem 

| ju videla tako srečna skupaj hoditi, polnila mi je nepopisna 

í bridkost srce. A sedaj mi je lažje. Polajšala sem si nekoliko 

dušo s tem, da sem tebi zaupala, kar me težL Saj mi je 

predobro znano, da vsakemu človeku ni dano na svetu sreč- 

| nemu biti; druge osrečevati je tudi sreča. In taká sreča 

! na; bode odslej meni namenjena. Vse hočem storiti, da 

4* 






52 



Jožetu in Slanci ustanovím zakonsko srečo. Marico hoče 
posebno čuvati, poučevati jo hočem in voditi k dobr.em 
da postane vredna Jožeta, da bode dobra, blaga žena i 
pridna gospodinja. — Tu imaš, Peter, mojo roko! Obet 
ti pri spominu moje rajnke matere, da hočem pomiriti svoj 
srce, siliti ga k pameti, da hočem ostati čedriostna, d 

— da — — ." Ni mogla dalje govoriti; spehana sede n 
klop, zakrije si lice z rokami in se bridko z^goče. 

Tudi Peter si s koščeno roko potegne nekolikokrat 
črez vdrte oči. — „Cednostnemu biti, ljuba Barbika, to jaj 
vedno nekaj težavnega," pristaví nato z ginjenim glasomj 
„Vsaka čednost je obdana z vencem bodečega trnja, ker bil 
sicer čednost ne bila tako lepa, tako vzvišena. In ves, 
zakaj? Ker je zbodljivo trnje bolj trajajoče kakor frahlo 
cvetje ; ono se ne osipava, kakor rahla peresca nežnih rožic. 

— Zdaj se pa utolaži, Barbika ! Citaj bukve o Kristusovera 
trpljenju in je premišljuj, in videla bodeš, da so tvoje bo- 
lesti le senca proti njegovim. Znano ti mora biti tudi iz 
evangelija, da Bog tepe, kogar ljubi. Naj bode tedaj tvoje 
trpljenje tebi v zveličanje, ne pa v pogubo ! Le zvesta ostani 
obljubi, ktero si mi storila malo prej, in božja roka bode 
čuvala nad teboj. — Zdaj pa lahko noč, Barbika ! Pozno 
je že; k počitku móram iti. Tudi ti idi počivat; spanje te 
bo umirilo." Prižgal je majhno leščerbo ter ves pobit in 
zamišljen šel momljaje iz hiše. 

Barbika pa poklekne pred božjim razpelom in moli 
dolgo in pobožno. Nato se vleže, in kmalu se njene trudne 
oči zapró v blagodejno spanje. Angelj miru je že bil upo- 
kojil razburjeno srce. 

IV. 

Drugo jutro je bila Barbika prvá po koncu. Ko je po- 
molzla kravo, pospravila je po hiši in pripravila zajuterk. 
A oče in Marica se nista prikázala pri zajuterku. Prišla sta 
še le proti jutru od veselice, in zdaj sta se ravno zibala v 
najboljšem spanju. Peter in Barbika sta zajuterkovala sama. 
Še le proti deveti uri vstane Boštjan. Bil je čmeren in slabé 
volje ter se pritoževal, da ga bolí glava. Privoščil si je bil 
sinoči nekoliko preveč trsovega soka in spal je premalo. 
Marica pa, ki je še le po deseti uri vstala, bila je sicer ne- 
koliko bieda in zaspanih očij, a jako veselá in dobre volje. 
Pripovedovala je Barbiki v jednomer, kako dobro se je imela 
včeraj, koliko je plesala, in kako je ves mladi moški svet 



53 

I norel za njo. Nazadnje pa ji še z radostnim obrazom za- 
upa, da jo je poprašal Jože, ali bi hotela postatí o pustu 
njegova žena, in da ji je obljubil, da jo príde v nedeljo 
snubit k očetu. 

„Danes je pondeljek; v jednem tednu sem tedaj že ne- 
vesta. Juhé! Barbika; to bom letos imela vesel pred- 
pust!" vzklikne nato z razuzdanim veseljem in se zasuče 
okoli sebe. „Veš, Barbika/ nadaljuje z dobrikavim glasom, 
Ä onih dvanajst pasem prediva, ktero si lansko zimo tako 
lanko sprela, da so se vsi čudili, postane sedaj mojih. Iz 
njih si dam napraviti fino plátno za srajce ; saj ti lahko za 
hišne potrebe o priliki napredeš drugega. Tudi onih šest 
párov novih rjuh, ktere hraniš v škrinji za posebne prilož- 
nosti, vzamem jaz s seboj. Ako bi kdo vas obolel, izposo- 
dite si lahko pri mení jedno ali dve, pa bo. Sploh glej, da 
pri gospodarstvu sedaj nekaj prihraniš ža mojo bálo. Onih 
šestih sto goldinarjev, ktere imam od matere, ne bi se rada 
dotaknila. Saj je bilo letos jabelk in orehov veliko ; ako te 
prodamo, izkupimo lep denár. Tudi pšenice in turščice je 
bilo letos dovolj, v nekoliko tednih bode tudi tele že godno 
za prodajo, in pa jedno prase ženejo tudi oče lahko na sejem. 
No, v šili bi lahko prodali tudi kravo; mleko se po zimi 
po cení dobiva, ker ljudi preveč zebe, da bi ga nosili v 
mesto na prodaj. Tako si vsaj prihranimo več centov sena 
in nekaj vreč otrobov, kar je tudi nekaj vredno. Pomladi 
lahko potem oče drugo kravico kupijo. — Kaj ne, zlata 
moja Barbika, da izkupimo iz vsega tega blaga par sto gol- 
dinarjev? Kaj hočeš? Spodobi se vendar, da dobim lepo 
bálo, in. da napravimo imenitno ženitovanje. To bode naši 
hiši v čast in Jožetu ljubo; saj je on najbrhkejši fánt 
cele fare." 

Med tem, ko je Marica skoro brez sape v jednomer 
govorila, sedela je Barbika mirno na nizki stolici, strgala 
surov krompir in pazljivo poslušala sestro. Ko je Marica 
umolknila, odložila je tudi Barbika svoje delo. Nato po- 
vzdigne svoj pogled na Marico ter jo nekaj trenutkoy otožno, 
a milo pogleduje. 

„Kako me veseli, Marica, da si tako srečna," reče po- 
tem odkritosrčno ; „smeš biti tudi zadovoljna, ker boljšega 
ženina, kakor je Jože, ne bi ti mogla dati nebesá. Da vama 
Bog podeli svoj blagoslov, in da bi užívala neskaljeno srečo 
de konca svojih dnij , za to hočem však dan moliti. — 
61 idé bale pa storimo, ljuba Marica, kakor nam bodo oko- 



54 

liščine dopuščale. Ne smeš pozabiti, da ves denár, ki ga 
izkupijo oče iz pšenice in turščice, gre za davek. Dávka 
pa, kakor veš, ni mogoče odlagati, ker smo že za lansko 
leto na dolgu. Tudi v hiši imamo mnogo nujnih potreb; 
pa te bi se dale menda še odložiti, da le tebi nekaj bale 
pripravimo, ako se res svojega denarja nočeš dotakniti. A 
veliko ne bode mogoče, draga moja, ako nočemo spraviti 
hiše na kant. — Moj Bog, Marica, ali si res tega mnenja, 
da je zakonska sreča odvisna od dragocenih oblek in bo- 
gatih svatov? Da se le vajini duši sporazumeta, in da se s 
pridnimi rokami poprimeta gospodarstva, v tem samem bode 
obstajala vajina bodoča sreča. — Marica predraga, do zdaj 
si pač v svojem mišljenju in delovanju bila še vedno na 
pol otrok. Zdaj pa mora postatí drugače. Dela se moraš 
resno lotiti, da se naučíš gospodariti, da Jožeta srečnega 
storiš. Kaj ne, Marica, da hočeš in boš Jožeta osreče- 
vala?" končala je Barbika s prosečim glasom. 

„E, kako znáš dobro pridigovati," odvrne Marica na 
pol šaljivo, na pol zbadljivo; „bolje, kakor naš mladi, novi 
gospod kaplán. Čemu se pa tudi toliko skrbiš za mojo bo- 
dočnost? To naj bode moja in Jožetova skrb, ne tvoja, 
kako bodeva drug z drugim izhajala. Zavoljo hišnega go- 
spodarstva pa mi lahko ti pri vsakem delu pomagaš; saj 
boš moja sosedinja, in čemu si mi potem sestra?" 

Barbika hoče nato nekaj odvrniti, a v tem trenutju se 
vráta odpró, inJože, vpadlega líca in skoro brez sape, pri- 
hiti v hišo. 

„Moj Bog, Jože, kako si bied! Kaj se ti je domá pri- 
petilo?" popraša Barbika, sama zdaj najbolj prestrašená. 

„Mati," začne Jože pripovedovati. 

„Kaj me nič ne vidiš, Jože, da me še ne pozdravíš? 1 * 
seže mu hitro Marica neprijazno v bes#io ter. se mu približa. 

„Ah, da! Dobro jutro, Marica! Reste še v naglici 
videl nisem," izgovarja se Jože. „Ali moja uboga mati so 
črez noč oboleli. Prišel sem prosit, da bi Peter opolďne 
pogledal nekoliko v naš hlev; jaz hitim v mesto po zdrav- 
nika. O priliki mu njegov trud povrnem." 

„Oh, kako sitno, da so mati oboleli!" godrnja Marica 
slabé volje. „Sedaj boš pa zopet pri njih domá tičal, a ne 
zahajal k nam!" 

„Idi, hiti, Jože, po zdravnika! Ne mudi se tukaj s 
praznim govorjenjem," prigovarja Barbika vsa presunjena 



r 



55 



vsled žalostne novosti. „ Tvoja mati in hiša ostaneta med 
tem v našem varstvu. Le bodi brez skrbi!" 

„Ne, nikar! Tja naj nihče ne hodi razun Petra, a še 
on se naj mudi samo v hlevu," odvrne Jože v vidnih skrbeh. 
„Soseda, botra Urša, ménijo, da utegnejo mati dobiti 
osepnice." 

„Oh ti moj Bog!" zakliče Marica vsa prestrašená in 
se hitro umakne od Jožeta. „Zapusti, Jože, našo hišo! — 
Idi proč od njega, Barbika! — Jezus — Marija, osepnice! 
To je kužna, to je grozna bolezen! Vsa trepečem od stratia," 
kriči nato Marica v pretrganih stavkih in se stisne v zadnji 
kotiček v hiši. 

„Marica, ti me podiš?" vpraša Jože globoko ranjen. 

„Ves kaj?" odgovori Marica malomarno. „Však človek 
je svoj najboljši prijatelj ! Svoje lepote pa iz samé lahko- 
miselnosti ne postavljam v nevarnost." To izrekši, odpraví 
se urno črez stopnice v zgornji hrám. 

„Hiti vendar v mesto po zdra vniká! Nikar ne trati 
čaša!" šili zdaj Barbika v Jožeta. — On pa je kakor oka- 
menel stal na mestu in zri v vráta, skoz ktera je zbežala 
Marica. 

„Nič si k srcu ne jemlji Maričinih besed, Jože!" tolaži 
ga Barbika sočutno, ko vidi, kako on trpi vsled Maričinega 
brezsrčnega obnašanja. Marica je nocoj premalo spala; 
zato je tako razdražena. Odpusti ji, Jože ! Je še tako mlada ; 
na pol še otrok. Ti jo boš že spravil na pravo pot." 

Iz Jožetovih prsij se izvije težek vzdih. — „Móram iti," 
reče zamolklo. „Bog s teboj, Barbika!" 

In z urnimi koraki se napoti proti mestu, ki je bilo 
dve uri oddaljno. 

V. 

Ko je Jože odšáf, zamisli se Barbika za nekaj trenutkov. 
Nato pa gre, kakor dä bi se bila za nekaj odločila, k Marici 
v zgornji hrám. 

Gor prišedši, reče odločno: „Marica, ljubezen do bliž- 
njega in pa dolgoletno prijateljstvo z Jožetovo rodbino nam 
nalaga dolžnost, pomagati sedaj njegovi bolni materi. Tako 
samo jo puščati štiri ali pet ur, dokler se Jože ne povrne 
z zdravnikom, bilo bi brezsrčno. Sklenila sem, da pôjdem 
jaz tja pogledat. Nič se kužne bolezni ne bojim, če so res 
mati oboleli na osepnicah. Bog bo moja obramba; saj 
brez njegove volje niti jeden las človeku z glave ne páde. 



56 



— Bodi tedaj tako dobra, Marica, in skrbi, da bode do 
poldneva obed pripravljen; saj veš, kako oče točnost lju- 
bijo. Jaz ne prídem nazaj, dokler ne vem, kaj zdravnik 
misii o bolezni, in dokler se kdo ne nájde, ki bi čuval bol- 
nico. — Tako, zdaj pa grem, Marica," in odide, ne čakaj e 
Maričinega odgovora. Po stopnicah gredoč čuje Marico kli- 
cati za seboj. Najbrž ji je hotela zabraniti blagosrčni na- 
men; zato se z brzimi koraki hitro napoti k sosedi. 

Vráta sosedove kuhinje so bila samo prislonjena. Bar- 
bika stopi v hišo ; žive duše nikjer ne vidi. Napoti se tedaj 
v znano ji spalnico. Tu je v postelji bolestno stokala Jo- 
žetova mati. 

Barbika se ji približa in jo sočutno ogovori ; a bolnica 
je v ognju vročinskem še ne spozná. Barbika ni zdaj vedela, 
kako bi ji pomagala. Privzdigne ji nekoliko vzglavje, po- 
ravna ji odeje, obriše pot s čela, da bi ji polajšala neko- 
liko težave. In res, zdelo se je, da to sočutno Barbičino 
dejanje bolnici dobro deje. Začela je postajati mirnejša, in 
črez nekaj čaša zadremlje celo v rahlo, dasi tudi nemirno 
spanje. — Barbika pa začne rožni venec moliti za bolnico, 
da ji čas hitreje preide. Ure so ji neskončno počasi minile. 
Zdelo se ji je, da že vso večnost šedi pri bolnici, in vendar 
je majhna stenska ura kázala še le na poltri. — Jože in 
zdravnik morata však trenutek priti, misii si sama pri sebi. 
Nato vstane in začne nekoliko pospravljati po sobi, da bi 
izgledalo čedneje. 

Tam na klinu je visela praznična Jožetova obleka, a 
na tleh je ležal njegov praznični klobúk. 

Najbrž je pádel s klina, misii si in ga hitro skrbno 
pobere. S svojim, komaj opranim predpasnikom hoče prah 
•obrisati z njega, ko zagleda za trakom že oveneli šopek 
cvetlic. Barbika spozná takoj, da je to Maričin šopek, kte- 
rega je včeraj na plesu imela za pasom. Kakor ogenj za- 
peče jo ta pogled v srce. Hitro obesi klobúk na klin, 
ne da bi ga očistila. Nato zopet sede k bolnici in zre 
v njeno bledo lice. Upala je, -da bode pogled na trpečo 
starko pregnal mimogredočo bridkost njene duše. A nič ji 
ni pomagalo, da si je tudi prizadevala misliti na kaj dru- 
gega. Vedno ji je v ušesih šepetal glas: Marica po- 
stane kmalu Jožetova nevesta! Pri tej misii pa ji nekaj 
kakor kameň teží srce. — Ah, kako težko je človeku v res- 
nici blagodušnemu biti! Uboga Barbika; sinoči je bila z 
božjo pomočjo storila tako trden sklep, da hoče brez ne- 




57 



voščljivosti gledati Maričino srečo na Jožetovi straní, a kako 
je zdaj njeno srce proti njeni volji^omahovalo v tem sklepu. 

V kuhínji se zdajci začujejo brzi koraki. Vráta se odpró, 
in Jože stopi z zdravnikom v sobo. 

„Barbika, tisitukaj?" zakliče Jože ves iznenadjen. „In 
ko bi bolezen res bila kužna, kaj potem, Barbika?* 

A ona se dela, kakor da ga ne čuje, temveč z nekim 
nemirom opazuje zdravnika, ki je preiskoval bolnico. 

„Nič ne bode hudega," reče zdaj zdravnik; „o osep- 
nicah pa niti govora ni. Mati so se močno prehladili, menda 
si pri tem tudi želodec nekoliko pokvarili. Odtod vročina 
v glavi in mraz po životu. Zapísal jim bom majhno zdra- 
vilo; nekaj dnij pa naj ležijo na toplem v postelji in nič 
drugega kakor govejo juho pijejo." 

„Ali naj žensko najmem, ki bi čuvala mater in jim 
streglaP* vpraša Jože zdravnika. 

„Ni treba," odvrne oi; nato. „Vaša sestra se mi vidi 
pametno dekle; bode že znala z ljubeznijo in potrpežlji- 
vostjo čuvati mater." — Menil je, da je Barbika Jožetova 
sestra. 

Barbika nato močno zarudi, Jože pa se nasmehne. 
— Ko zdravnik odide , ponudi Jože Barbiki roko , zahva- 
ljujoč se ji, da je proti njegovi volji ves popoldan čuvala 
mater. A ona se njegove roke še ne dotakne in noče 
nič slišati o zahvali. 

„Ostani do večera ti sedaj pri materi," pristavi nato 
in ga pri tem še ne pogleda ; „jaz hitim domú, da pripravím 
večerjo in naznanim Marici, da mati nimajo osepnic. Naj- 
brž ko zve, da ni pri vas nobene nevarnosti, pride semkaj 
tebi in materi družbo delat. Po noci pa, ako dovolíš, bo- 
dem jaz čuvala poleg matere. Ti si spehan od dolge hoje 
in od včerajšnje prebdele noci. Spanja si silno potreben." 

„Barbika, ti si angeljec, ne človek," odvrne Jože ves 
ginjen. — A Barbika ga še čula ni, ker je bila že zbežala 
iz hiše. 

VI. 

Ni še minilo dobre četrt ure, odkar je Barbika zapu- 
stila Jožetovo mater, ko pride Marica tja s smehljajočim in 
veselím obrazom, kakor navadno. Nališpana je bila, kakor 
da bi šla v cerkev. V sobo stopivší, hiti naravnost k po- 
stelji in reče s skrbnim, mehkim glasom: „Ah, Bogu tisoč- 
kre*na zahvala, mati, da vaša bolezen ni ne varná! Kako 



58 



sem bila zavoljo vas v skrbeh, in koliko žalosti sem pre- 
stala v teh kratkih urah zavoljo vas, dopovedati vam ne 
morem ! Komaj sem mogla dočakati, da se je Barbika vrnila 
domú, da morem potem jaz priti k vam. Kaj ne mati, da 
boste v nekih dneh že po koncu, in da boste že utegnili oprav- 
ljati hišna opravila?" 

Bolnica, ki je bila zdaj pri popolní zavesti, ker ji je 
nekoliko odlegla mrzlica, ničesar ne odgovori ; samo z glavo 
je zmajala dvoumno. Ali ni zaupala Maričinemu dobrikanju, 
ali pa ni verjela, da utegne še kdaj ozdraveti. Bodisi, kakor 
hoče, gotovo je, da se je bilo njeno lice o Maričinem prí- 
hodu takoj zmračilo. 

„Mati ne bodo sploh več smeli nobenega težkega dela 
opravljati," oglasi se zdaj Jože z resnim glasom. 

On se ves čas, odkar je bila prišla Marica, ni gánil z 
mesta, niti zinil besedice. Sedel je ne daleč od materine 
postelje, in kakor da bi Marice ne videl in ne čul, vezal 
novo metlo za hišno porabo. 

„Kdo pa bo potem pri hiši delal?" popraša nato Ma- 
rica s slabo zakrito nevoljo; „deklo bosta morala vzeti." 

„To mi ti svetuješ?" odvrne Jože in jo še le zdaj, toda 
strogo pogleda. „Kaj pa, ko bi si rajši ženico pripeljal na 
dom? Dekle bi potem ne trebalo." 

Marica nekoliko zarudi. „Da, da, ali — ,* jeclja v za- 
dregi in se ogiblje ostrega Jožetovega pogleda. „Brez dekle, 
menim, pa vendar ne bode šlo. Dela se pri hiši preveč 
nabere." 

„Ge so pa do zdaj mati, ki so stari in slabotni, vse 
sami opravljali, utegne menda zdravá, mlada ženská tudi 
izvrševati isto delo," méni Jože z moškim glasom. „Na 
polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar je nujno 
delo ; vse leto pa rediti še četrtega človeka pri hiši, bila bi 
potrata." 

Marica zdaj vnovič zarudi, pa menda od samé jeze. — 
„Vprašati se pač moraš, kakšno je dekle, kterega si iz- 
voliš za ženo," pravi nato prevzetno in pogleda nekako drzno 
Jožetu v obraz. „Grda, revna ženská, že verjamem, da bi 
ti hotela za deklo biti pri hiši, ali — .** Ni si upala dalje 
povedati svojega mnenja; umolkne torej in z nekakim srdom 
se igra s svilenimi trakovi svojega predpasnika. 

„Ali lepa in nekoliko premožna, kakor si ti, Marica, 
takšna ženská ni za delo, hotela si reči, kaj ne? a seže ji 
Jože porogljivo v besedo. „Sicer pa tukaj ni mesta, da bi 



r 



59 



razpravljala gospodarska vprašanja," nadaljuje on bolj s 
tíhim glasom in se skrbno ozre na bolnico. „Cudim se 
samo, Marica, kako si ,se na enkrat odločila priti k nam. 
Ali si pozabila, da si me davi ob jednajstih spodila iz hiše, 
ker si se bála, da okužim s svojo pričujočnostjo tvoje nežno 
obličje?" 

„Kaj, ali se res kujaš za tako malenkost, Jože? In to 
je teda j vzrok tvoje razdraženosti?" vpraša Marica navidezno 
dobre volje, a v resnici je bila silno prestrašená. Spoznala 
je, da je Jože na njo resno hud, in se je torej bála, da bi 
njen up, postatí njegova žena, ne splaval po vodi. „Pojdi, 
ali je to moško?" nadaljuje ona in se prisiljeno nasmehne; 
,kaj ne ves, da sem se samo šalila s teboj, da te nekoliko 
podrazím ? u 

„Kujati se ni moja navada; to dobro ves," odvrne 
Jože vidno razžaljen. „Da si se z menoj šalila, praviš. 
Dobro! Sprejmem za salo tvoje neblago obnašanje, kí mi 
je pa, Bogu bodi hvala, še o pravem času odkrilo tvoj o 
trdosrčno, oholo dušo ; ti pa moraš tedaj tudi za salo sma- 
trati to, kar sem ti sinoči v nekem slabem trenutku obetal. 
In tako sva si zdaj bot ! Ako pa nimaš kaj posebnega po- 
vedati, lahko greš domú; zakaj mati potrebujejo mirú." 

Marica je obledela kot stena, ko se ji Jože odločno s 
kratkimi besedami odpové' za vselej. Da, za vselej ! To je 
Marica predobro vedela. Kakor je Jožeta poznala, vedela 
je, da je v svojih sklepih neomahljiv kakor skala. 

„Ti me podiš?" reče zdaj z jokajočim, presunjenim 
glasom. 

Ti me podiš? vprašal je njo tudi Jože, ravno tako 
presunjen pred nekterimi urami. 

Kako se v življenju dobro z dobrim, hudo s hudim v 
jednaki meri povrača! A povračilo je prišlo Marici pre- 
hitro , prenenadoma ; prišlo ji je kakor strela z jasnega 
neba; našlo jo je nepripravljeno. Zdelo se ji je nemogoče, 
da bi bili vsi njeni v oblakih sezidani zlati gradovi o bo- 
gati báli, o veselem predpustu, o veličastni svatbi in o le- 
pem, pridnem in poštenem zakonskem môžu kar z jednim 
pihom porušení! 

„Ne podim te ne, Marica, Bog me čuvaj!" reče zdaj 
Jože po kratkem premolku nekoliko prijazneje. — Videl je, 
da je bila Marici njegova odpoved hud udarec. Smilila se 
mu je. „Ali ljubo bi mi vendar bilo, tt nadaljuje, „ko bi 



60 

odšla za danes. Najin razdraženi pogovor utegne mater še 
vznemirjati." 

„AU si mi tedaj še dober? Nisi li náme več hud?*" 
vpraša nato Marica kakor v jedni sapi z mehkim zapeljivim 
glasom in se mu dobrikaje približa. 

„Dober sem ti še, toda samo kot star znanec in hišni 
prijatelj, več pa ne, ft odvrne naglo z odločnim glasom. Pri 
tem pa Marice še ne pogleda, temveč se hitro upogne nad 
jerbaščkom, polnim metlike, kterega je imel pred seboj, ter 
začne po njem hlastno metati, kakor da bi ondi nekaj iskal. 
Marica takoj spozná, da se Jože izogiblje pogledati jo , zato 
da bi ga ne omehčala njena žala zunanjost. In ona je to 
dobro vedela. Nasmehne se torej skrivši in si pri tem 
misii : Če se danes nočeš udati, boš se pa drugi dan , ali 
zmaga bode goto vo moja! — „ Tedaj pa srečno!" reče nato 
glasno s prisiljeno - otožnim , pobitim glasom in se počasi 
napoti proti vratom. Upala je še vedno, da jo bode Jože 
poklical nazaj ; ker se pa to ni zgodilo , odpraví se vendar 
domú. 

Ko Marica odide, privzdigne hitro Jože glavo, líce se 
mu zjasni, in kakor rešen hude múke, vzdihne olajšan. Nato 
se pripogne nad materino posteljo. Ona je rahlo dremala. 
— „Rešil sem vas, uboga moja mati," zašepeče polglasno, 
„trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano 
v grob. Oh, kako mi je zdaj lažje pri srcu. In vesel se 
vsede na prejšnje mesto in nadaljuje delo. 

VII. 

Ko se potem okoli devetih zvečer povrne Barbika k so- 
sedinji, da bi jo čuvala črez noč, nájde Jožeta v kuhinji. 
Hodil je nemirno gor in dol, in neka skrb se mu je videla 
na obrazu. 

„Ali si prišla, Barbika?" pozdravi jo z nenavadno 
mehkim glasom ; „komaj sem te čakal." 

„Ali je med tem materi huje postalo?" pôpraša ona 
v skrbeh. 

„Ne, Barbika! Materi je, hvala Bogu, mnogo bolje, 
zdaj so vedno pri polni zavesti. Med tem ko si bila ti 
domá, pogovarjal sem se z njimi o gašem skorajšnjem 
novem, kakor upam, srečnem rodbinskem življenju, in od 
tedaj so kakor na novo prerojeni.* 



r 



61 



„Verjamem," ^pritrjuje Barbika s komaj slišnim glasom 
in pobesi oči. „Marica je tako žala in ima tudi doto; ona 
bo pravi kinč vaši hiši.* 

„O Marici še govora ni bilo," odvrne Jože naglo in 
nekoliko zarudi. „Marica, kakor sem še o pravem času iz- 
previdel, ni stvarjena, da bi bila moja žena. Ona je samo 
dobra, kakor si ti ravno izrekla, za hišni kinč ; kmet pa, 
Ikakoršen sem jaz, ne potrebuje kinča pri hiši, temveč že- 
fnieo z blagim, čutečim srcem, z bistrim razumom in s prid- 
nimi rokami. Tudi se mi zdi, da je Marica še premlada za 
možitev. Jaz menim, da postane v kakih štirih ali šestih 
fetih resnejša, pridnejša in čednostnejša. Sčasoma namreč 
bode izprevidela, da lepo obličje je le postranski dar božji, 
ileri pa za blagor duše in občno srečo nima veljave. Spo- 
znala bode, da je lepota ženski celo v pogubo, ako se ji ne 
pridružijo še druge toliko potrebne čednosti. — Jaz pa za- 
voljo bolezni svoje matere potrebujem čim prej gospodinje 
pri hiši; čakati mi pa ni več mogoče. In Barbika, ali ne 
uganeš morda, ktero deklico da želim zdaj snubiti?" popraša jo 
na pol s porednim, na pol s čutečim glasom ter se ji pri- 
bliža. — „Gemu pa tako trepečeš, Barbika? Ali se me bojiš?" 
nadaljuje on vidno v skrbeh, ko jo vidi bledeti in se komaj 
držati po koncu. „Sem se li menda motil, Barbika, meneč, 
da si mi srčno udaná, da bi ti hotela zvesto me spremljati 
skoz življenje? — Povej, Barbika, ali bi hotela posiati 
moja žena?" 

„Jože!" zakliče zdaj Barbika z glasom srce pretresa- 
jočim. „Jože, ali se šališ z menoj? Ali ne ves, da nimam 
ničesar na svetu, kakor delavne roke in pa krotko, ponižno 
srce v prsih?" 

„Ki bije za mene, kaj ne, Barbika?" seže ji Jože vesel 
v besedo. „Slutil sem to že dávno. — Pojdi, Barbika! 
Materi greva hitro naznanjat, da sva se sporazumela. Kako 
srečna bode ona!" — In prime jo rahlo za roko ter jo pri- 
vede k materi. 

„Ali sta se dogovorila?* popraša ju mati s slabotnim 
glasom, ko stopita v sobo. „Pridita bliže, da vaju blago- 
sloviiii! Da, da! Vidva bodeta zakonska dvojica práv po 
božji volji; kakor stvarjena sta jeden za drugega. Bodita 
srečna, otroka moja ; ljubita se v sreči in nesreči, a nikdar, 
nikdar ne pozabita Boga, ker brez njegovega blagoslova ni 
sreče na svetu!" 



r» 



62 



Barbika poklekne pred njeno posteljo, zagrebe lice 
odejo ter zakliče v sladkih solzah veselja in ginjenosti: 
mati, mati, jaz nisem také sreče vredna, jaz, zadnje dekl< 
v vaši ! — Ali s pridnostjo pri hiši in z ljubeznijo do vaj 
obeh jo hočem vsaj nekoliko zaslužiti." 

VIII. 

Oče Boštjan se je kar začudil, ko ga Jože teden po 
zneje prosi za Barbičino roko, — „Ali se ti je zmešalt 
fánt?" rekel je krohotaje se od smeha. „Barbiko, nelepí 
ubogo in tudi ne več mlado, ceniš bolj kakor lepo in pre- 
možno Marico? — Sicer pa Barbiko tudi za dom potri 
bujem. Kdo bo delal potem pri hiši? Marica bi nas pu- 
stila vse, živino in ljudi, stradati." — Nazadnje pa, ko j< 
videl, da Jože ne odstopi od svojega sklepa, udal se je 
njegovo voljo. 

„V božjem imenu, vzemi jo tedaj za ženo, če jo reí 
hočeš na však način imeti. Za Marico me ni strah; oni 
dobi lahko toliko snubačev ob jednem, kolikor ima prsto 1 
na rokah. No, saj jaz vedno trdim, da današnja mladín; 
nima mqžganov na pravem mestu." 

In zdaj ostane potrpljivemu čitatelju le malo več naš< 
povesti pripovedovati. Prvo pustno nedeljo, šést tednov o< 
zadnjih dogodkov, oklicali so gospod župnik s prižnice str- 
mečim poslušalcem Jožeta in Barbiko za žanina in nevestq. 
Pristavili so še, da ta jedini oklic velja za vse tri. 

In njuna poroka se je vršila potem v pondeljek na 
tihem v domáci župnijski cerkvi. Brez godbe, brez stre- 
ljanja iz samokresov sta šla Jože in Barbika k porokL 
Njima sta sledila presrečna Jožetova mati, ki je bila med 
tem zopet ozdravela, in zvesti Peter, ki se je isti dan zdel 
za deset let mlajšega, tako je bil vesel. 

Barbika v čedni, a priprosti obleki, stopila je ponižno 
na Jožetovi stráni pred božji oltár. Z njenega isti dan ne- 
koliko bledega obraza sta se svetila nepopisna srčna radost 
in dušni pokoj. In prisegla sta si drug drugemu večno lju- 
bezen, spoštovanje in zvestobo, ktero prisego sta obadva 
zvesto izpolnjevala do konca svojega življenja. 

Nevoščljive vaške deklice so se posmehovale grdi, revni 
nevešti in priprosti svatbi, v srcu pa si je vsaka želela biti 
na Barbičinem mestu. Pametne ženice pa so si šepetale 
med seboj: „Glejte, glejte! Saj Barbika ni tako grda, kakor 
se nam je nekdaj zdela; samo dobro pogledati jo mora 



r 



63 



ovek ! Pa kak§na miloba in nedolžnost se razliva po vsej 
ijeni osebi! To dela, da postaja, čim dalje jo gledaš, tem 
rijetnejša. Jože si je pametno izvolil; práv srečen bode 
t njo! Ä 

Marica se je kmalu utolažila po Jožetovi izgubi. Že 
kar drugo nedeljo se je šalila in smejala z drugimi mlade- 
liiči. In tako je teklo leto za letom naprej. Snubačev je 
imela res na izbiro, dokler je bila mlada in lepa, a pravega 
Ženina nikdar. Však si je mislil: Ako se je ni úpal Jože 
|vzeti za ženo, vedel je gotovo, zakaj; on ni bil prevzeten. 

Marica pa se je sčasoma tudi naveličala samo začasnih 
snubačev; začela se je sramovati in jeziti, da je nihče resno 
ne snúbi. Ježa in skrb pa sta hitro pokopala njeno lepoto. 
Ko je bila komaj trideset let stará, postala je iz nekdanje 
lepe Marice suha, čmerna Maruša, s sitnim, vpadlim, neza- 
dovoljnim licem in hudobnimi očmi. 

V hiši pa ni bilo po Barbičini možitvi nobenega reda, 
nobene snažnosti, nobene štedljivosti več. Premoženje se 
je vedno bolj krčilo, dolgovi pa naraščali, tako da so bili 
vsako leto primorani vzeti na pomoč stotak Maričine dote, 
da ne bi hiša obnemogla. Če je tudi Barbika kolikor mo- 
goče s svetom in tudi s pomočjo podpirala Marico pri go- 
spodinjstvu, vendar ni to nič izdajalo. Kar je Barbika danes 
zidala, podirala je jutri Marica. Barbika pa je imela s svojim 
gospodarstvom in z lastno rodbino dovolj opravila, da ni 
mogla več tako, kakor nekdaj, skrbeti za Marico in očeta. 

Ubogi oče Boštjan je postal v kratkem času vsled skrbij 
in žalosti bolj kakor od let močno upognjen, sivolas starček. 
Hodil je skoro však dan tešit svoj pogled in segrevat svoje 
mrzle ude k Barbiki. Marica ga je namreč puščala stradati, 
da bi si za tako prihranjene novce mogla kupiti kak lišp 
ali novo obleko. 

„O Jože, Jože!" vzdihoval je večkrat proti svojemu 
zetu pomilovanja vredni starček; „blagoslovi vedno ono ne- 
vidno roko, ki ti je še o pravem času odprla oči, da nisi 
zagazil v brezdno propada! Oh, in jaz sem se tebi tako 
brezsrčno posmehoval, ko si zapustil Marico, da bi snubil 
Barbiko ! Kako se zdaj moja zaslepljena ljubezen do Marice 
in krivično zaničevanje Barbike maščuje na meni!" — In 
nesrečnPoče je skrival lice med rokami ter se na tihem 
bridko jokal. 

Toda iz njegovega trpljenja ga je poklical Bog še o 
pravem času. Po krátki bolezni je umri ravno nekaj dnij 



1 



64 



poprej, ko so imeli upniki vse njegovo premoženje prodati. 
Maričina dota je bila že dávno prej pri koncu. 

Po očetovi smrti ni Marica več hotela ostati v domači 
vaši. Barbika jo je s solzami v očeh prosila, naj ostane 
pri njej za vedno ; a bilo je zastonj. Marica je po vsej šili 
hotela proč; sramovala se je svoje nesreče, ktero je zakri- 
vila sama, kakor ji je vest očitala. 

Šla je daleč proč od rojstne vaši in se klatila od jedne 
službe do druge. Nikjer je niso mogli dolgo strpeti ; saj ni 
bila za nobeno delo. In njen konec je bil, da je kot bera- 
cica, zapuščena, brez vse tolažbe, od samega pomanjkanja 
umrla na tuji zemlji. 

Barbika pa je na stráni poštenega, zvestega moža, v 
družbi zdravih, pridnih otrok, spoštovana in ljubljena od 
vsakega, ki jo je poznal, dočakala srečne, veselé starosti ! 



3& 



Planinski kosci. 




zlatu jutro se žari, 
Naš s planine spev zveni: 
Kosci mladi in veseli 
Delo svoje smo pričeli. 

Res prelep je košnje god 
Za planinski čvrsti rod : 
Koscem nam razžarja lice, 
Greje nam srcé, grabljice. 

Že leži pri rédi réd — 
Takšen je za kosci sled; 
Kogar čut za delo drami, 
V košnji še poskusi z nami ! 



V zlatu jutro se žari, 
Naš s planine spev zveni, 
Z nami poje črednik v gori, 
Z jutrom svitá rosa v zori. 

Toda kaj^pastirjev spev, 
Kaj, nam rose te odsev? 
Nam je pač do séči samo, 
A za roso — lepšo známo. 

Znoja kosec se ne boj — 
Glej, na čelu vedrem znoj, 
Ki izvablja ti ga kosa: 
To ti je — najlepša rosa? 

Mih. OpeJca. 




J 




Kako se potuje po Afriki. 

(Spisal I. Vrhovec.) 

§icer je Afrika našemu evropskemu svetu najbližja 
i soseda; loči jo od njega le Sredozemsko morje, ki 
■ je na najožjem kraju komaj dve uri široko. Človek 
bi mislil, da so njene dežele tako znane kakor ev- 
ropske, toda ternu ni tako, ampak Afrika je od vseh 
delov sveta najmanj znana. Pa ne morebiti zato, ker prej 
Ijudij ni mikalo zvedeti, kakšni so afrikanski kraji in nji- 
hovi prebivalci. Nikakor ne ! Že v najstarejših časih so šli 
popotniki na potovanja po Afriki. A daleč ni prišel nihče 
od njih. Zavirale so jih také in tolike težave in nevar- 
nosti, da je vpadlo srce najpogumnejšim. Zato je bila do 
najnovejšin časov znana Afrika le ob obrežju, a še to le tu 
pa tam po malem. Globje notri v Afriki ležeči kraji so bili 
kakor s sedmimi pečati zapečačena knjiga. 

To skrivnostno knjigo odpečatiti je bilo še le našim 
Časom odmenjeno. V 50 letih so neustrašeni popotniki od- 
krili vec Afrike, kakor poprej v 3000 do 4000 letih. Nepo- 
pisno je skoro, kolikor so prestajali. Ce bi se sodba o po- 
gumnosti človeškega rodu izrekla samo po popisih afrikan- 
skih potovanj, reči bi se smelo, da tako pogumnih Ijudij, 
kakor je današnji rod, zemlja poprej ni nosila. 

Po Afriki se potuje na več načinov. Po severní Afriki 
in po velikánski saharski pušCavi potujejo na velblodih; po 
južni Afriki z vôli in z velikimi vozoví, po osrednji pa je- 
dino le pes. — .In o tem potovanju izpregovorimo nekoliko 
in čujmo, kaj vé pripovedovati najglavnejši vseh popotnikov, 
Stanley (reči: Stenli), ki je osrednjo Afriko že nekterikrat 
prepotoval križem sem ter tja. Mož je, kakor bi bil iz že- 
leza. Ne prime se ga nobena pušica, nobena sulica, ne 

Večernice. 46. zv. 5 



1 



66 



zmore ga nobena bolezen. Tičal je tisoč in tisočkrat že v 
največjih nevarnostih. Rešil se je iz vsake brez najmanjše 
škode. Ko ne bi bil delal Bog nad njim očitnih čudežev, 
tako zatrjuje on sam, bilo bi ga na njegovih potih po Afriki 
že dávno konec. 

Stanley se je sprva pisal po svojem revnem kmetskem 
očetu John Rowlands. Rodil se je L 1841. na Angleškem. 
Očeta se ne spominja več, ker mu je prezgodaj umri. Ko 
se je njegova mati drugič omožila z nekim mesarjem, 
naj bi bil mali Stanley postal mesar, kar pa ga ni veselilo ; 
zato je brez njene vednosti popihal v Ameriko ter täm iskal 
dela. V službo ga je sprejel neki kramar, Mortlake Stanley, 
ter vzel premetenega fantiča za švojega. Zato se Stanley piše 
po njem Henry Moreton Stanley. 

Ko je stari Mortlake Stanley umri in se je v Ameriki 
vnela huda vojska, vstopil je mladi Stanley kot prostovoljec 
v vojsko ter se že tedaj skazoval z nenavadno pogumnostjo. 
Po končani vojski je potoval po Turškem, kjer so ga tolo- 
vaji ujeli ter ga turškim gosposkam za dobro plačilo pro- 
dali kot tolovaja. Ni dosti manjkalo, da bi ga ne bili obe- 
sili. A k sreči so se potegnili zanj njegovi amerikánski ro- 
jaki ter ga rešili. Vrnil se je v Ameriko ter vstopil pri ča- 
sopisu „New- York Herald u kot časnikar v službo. Vojne 
dogodke je znal opisovati tako mikavno, da ga je "bogati 
lastnik imenovanega časnika, gospod Benett, pošiljal povsod 
po svetu, kjerkoli so pokale puške in grmeli topovi. Tako 
ga je zaneslo tudi v Afriko, v Abesinijo, kjer so se Angleži 
vojskovali z Abesinci. Ko se je vrnil odtod in prepotova! 
Špansko in Francosko, iskal je prej imenovani Benett člo- 
veka, ki bi si úpal iti v Afriko iskat slavnega angleškega 
misijonarja Livingstona, o kterem že več let ni prišlo no- 
beno poročilo v Evropo, in niso tedaj vedeli o njem, ali še 
živi, ali je že mrtev. Vprašali so Stanleya, ali ne bi utegnil 
morebiti on iti ga iskat. Stanley je takoj pritrdil. S čudo- 
vito srčnostjo je izvršil svoj posel ter daleč notri v globoki 
Afriki našel Livingstona, dne 10. listopada leta 1871. Leta 
1873. se je udeležil angleške vojske s kaj divjimi zamorci, 
Ašanti imenovanimi. 

Leta 1874. sta ga poslala lastnika velikih dveh časo- 
pisov „New -York Herald" in „Daily Telegraph" na svoje 
stroške na novo pot po Afriki. Prehodil jo je od jednega 
obrežja do drugega ter videl kraje, po kterih ni hodil do 
takrat še noben človek bele kože. Kar je na tem skoro tri 



67 

leta dolgem potovanju (od 12. listopada 1874. 1. do 5. veli- 
kega srpana 1877) doživel in ^prestal, to je skoro neverjetno. 

Stanley je postal vsled tega slavnoznan po vsem ši- 
rokem svetu. Po njem odkrite dežele je sklenil belgijski 
kralj Leopold II. urediti tako, da bodo imeli Evropci, v prvi 
vrsti sevéda Belgijci, od njih kolikor največ mogoče dobička. 
V ta nameň je želel ustanoviti v teh oddaljenih krajih trgov- 
ske postaje, napraviti zložna pota, skleniti z zamorskimi 
gkraarji pogodbe itd. Za také pošle je bil Stanley najspo- 
sobnejši človek. Brez obotavljanja je sprejel ponudbo ter 
odšel leta 1882. zopet v Afriko, kjer se je mudil skoro 
tri leta. 

A komaj se je nekoliko odpočil ter si utrdil zdravje, 
prašal je svet znova po njem. Proti egiptovski vladi so se 
bile namreč uprie vse njej podklonjene zámorské dežele. 
Egipčani so pričeli [proti njim hudo vojsko ter jemali v 
službo, kdor se jim je ponudil. Med njimi se je nahajal 
tudi neki nemški zdravnik, doktor Eduard Schmitzer, iz 
pruské Šlezije domá. Ker je bil dober za rabo, povzdigali 
so ga Egipčani od jedne visoke službe do druge, naposled 
so ga napravili za oskrbnika (guvernerja ali pašo) upornih 
dežel. Ker si je bil dr. Schmitzer že poprej pridejal turško 
ime Emin, imenovali so ga odslej le Emin-pašo. 

Upor se je širil vedno dalje ter spravil Emin-pašo in 
njegovo vojsko v največje zadrege. Naposled so ga upor- 
niki odbili z nekterimi stotinami njegovih ljudij daleč noter v 
Afriko. Več let ni bilo v Evropo niti jednega glasú o njem. 
Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njim. Ugibali so, da je 
nájbrž umri ; če pa ni, pa je vsekako v velikih zadregah, 
ker mu je miorda pošlo vse strelivo. Tedaj so sklenili egip- 
tovski kralj in več bogatih Angležev zložití potrebni denár 
ter posiati neustrašenega Stanleya v Afriko, da poišče Emin- 
pašo ter ga reši. 

Za tak posel je bil Stanley, kakor stvarjen. Toliko 
kakor na tej poti ni prestal še nikoli. Iz tega in iz prejšnjih 
njegovih popisov smo posneli nektere stvari, ki naj vsaj 
deloma kažejo, kako se potuje po Afriki. 

V osrednji Afriki ni cest, marsikje še stez ne; na 
jvožnjo ali jahanje, bodisi s kterokoli živaljo, niti misliti ni. 
tadi se more potovati le peš in v velikih druščinah, ki jim 
jravimo karavane. Za tako pot je treba popotniku vzeti s 
iboj vse, o čemur meni, da mu utegne práv hoditi; po- 

5* 



- 




68 



toma se ne dobi v Afriki nič, k večjemu živež, pa še ta le 
težavno in za visoke cene v blagu. 

Denarja zamorci ne poznavajo ; od njih je le za blago 
kaj dobití. Gledé na blago pa ima však afríkanski národ 
druge želje. Ternu je povšeči živobarvano blago, bomba- 
žasta tkanina, kotenina, robci itd., drugi mara le za železno 
ali medéno (mesingasto) žico (drat), tretji zahteva obleke, 
četrti smodnika, pušek in podobnih takih stvarij, po največ pa 
poprašujejo po svetlem lišpu, posebno po zapestnikih, biserih 
iz stekla, po lišpu, ki si ga obešajo okoli vratú, ovijajo okoli 
rok in nog itd. Takega blaga je treba vzeti popotniku ve- 
liko s seboj. Z njim se ne kupuje le živež, ampak se 
opravlja vse tisto, kar pri nas z denarjem. Vec kot za živež 
ga potrosi popotnik za darila, ki jih mora dajati zamorskim 
glavarjem ali kraljem, skoz kterih dežele ga vodi pot. Treba 
je zato najeti veliko ljudij, da nosijo za njim blago; vrh 
tega pa so neizogibno potrební tudi ljudje, ki vedó, kako 
se prime puška v roke ; kajti popotnik mora bití pripravljen 
na to, da se bo treba z inarsikterim zamorskim národom 
práv resno udariti, predno bo mogel dalje. 

To so še le najimenitnejše stvari. Razun njih je treba 
še sto in sto malenkostij, ki niso dosti manj vážne. Mar- 
sikje je treba delati pot s sekirami in velikimi noži skoz 
goste gozde. Dostikrat ustavljajo popotnika široké in glo- 
boke reke, ki jih z obilnim blagom ni mogoče prebresti ali 
preplavati. Stanley je vzel zato na vsako potovanje naj- 
manj vsaj jeden čoln, ki je bil tako napravljen, da se je dal 
na kose narazen vzeti in v kosih nositi. 

Proti deževju ali vročemu afrikanskemu solncu morajo 
popotnik in njegovi evropski tovariši, če jih ima kaj s seboj, 
iskati zavetja pod šatori; vzeti je torej tudi teh s seboj. 
Pozabiti se ne sme na najnavadnejša zdravila in na sto pa 
sto drugih stvarij. 

Razun tega pa so prvá skrb popotnikova nosači. Za 
dobro plačo in lepe besede je tudi v Afriki dobiti ljudij, 
ki so ti pripravljeni nositi bremena, če je treba, na drugi 
konec sveta. Najlažje se dobivajo v primorskem mestu Zan- 
zibaru. Tam živi mnogo ubožnih zamorcev, ponajveč takih, 
ki so se na ta ali oni način iznebili sužnosti. Kaj skromní 
ljudje so in z malim zadovoljni. Najemati se dadó kot 
rokodelci, dninarji in težaki ali nosači za dolga pota po 
Afriki. Vselej, kedar fco ti ljudje slišali, da se mudi Stanley 
zopet v Zanzibaru in se znova pripravlja za kako pot po 



r 



69 



Afriki, bili so vsi na nogah; kajti Stanley plačuje dobro, 
boljše, kakor kteri si bodi drug popotnik. Vendar se kar 
tako in brez besedij ne prodajajo. Treba se je z njimi 
dolgo pogajati. Pogajanja trajajo po več dnij. Najprej pri- 

; hajajo v posvete ; brez resnega in dolgega premišljevanja se 

! po afrikanski, zámorskí šegi ne prične nobeno imenitno pod- 
jetje. Popotnik mora biti človek, ki vé, kako se govori s 
takimi ljudmi. Dosti ima opravka, predno izpodbije vse nji- 
hove ugovore, odstráni vse skrbi ter odgovori vsem vpra- 
šanjem, kako bo na poti ravnal z njimi, kaj jim dajal jesti, 
kako bo skrbel za bolnike itd. 

Na potovanje 1. 1874. je vzel Stanley 353 zamorcev in 
tri evropske spremljevalce s seboj. Njihove opravke jim je 
razdelil različno. Najrazumnejše in najzanesljivejše štiri je 
napravil za poveljnike vsej četi, 12 jih je kázalo pot, 270 
jih je nosilo blago (v tem številu je vštetih tudi 36 žensk 
in 10 otrok), drugi pa so bili vojniki, oboroženi z dobrimi 

' puškami. Nosači, bosi in večinoma gologlavi, opravljeni pa 
práv po afrikansko lahko, nosili so na glavah po 30 kilo- 
gramov težke zvežnje (cule) in zaboje, v kterih je bilo sprav- 
Ijeno najrazličnejše blago. Leta 1874. so si ga naložili 82 
meterskih stotov (centov) na glavo. Najtežji so bili koši 
čolnovi, najlažji pa zaboji s strelivom; to blago so morali 
namreč nositi najdalje. Ce tudi še tako malo, nekaj pa ga 
mora vsaka karavána prinesti do zadnje nevarne zámorské 
vaši. V tistem trenutku, ko bi pošel karavani v še sovražnih 
krajih zadnji strel smodnika in bi se izstrelila zadnja krogla, 
iztekala bi se ji ob jednem tudi njena zadnja ura. O tem 

; je najtopejši človek v karavani do dobra prepričan. Geló 
veliko ljudij pa je imel Stanley pri sebi, ko je šel 1. 1887. 
iskat Emin-pašo. 

Razun streliva, ki ga je nesel Emin -paši s svojimi 
ljudmi v pomoč (1100 pušek, 40 stotov smodnika, 250.000 

„kapseljnov", 100.000 patrónov itd.) 7 vzel je. ia Zanzibara s 

seboj še raznega tkanega blaga (28.262 metrov), 48 dolgih 
srajc, 36 stotov steklenih biserov, 20 stotov medene in že- 
lezné žice, jeklen, iz 12 košov narejen čoln (však kos je 
tehtal blizu 40 kilogramov), 100 lopát, 100 sekir in 100 ve- 
likih nožev za sekanje gošče po gozdih, 40 zavojev káve, čaja, 
sladkorja, Liebigovega izvlečka (ekstrakta), ruma itd. Vec 
sto centov blaga se je pomikalo to pot zgolj na črnih glavah 
in plečih tisoč in tisoč kilometrov daleč skoz Afriko. Za 
prenašanje také ogromne teže je bilo. treba veliko ljudij. 



L 



70 

■ 

Stanley je najel v Zanzibaru 1 100 ljudij ter izbral iz sto in 
sto Angležev, ki so se mu večinoma brezplačno ponujali T 
le 9 častnikov za poveljnike četi njegovi. Vrh tega se je 
pogodil še s Tipo -Tipom, po vsej Afriki znanim arabskim 
tolovajem, da se bo Stanleyu sredi Afrike pridružil za dobro 
plačilo še s 600 tolovajskimi IjudmL . Veliká nesreča za 
Stanleyeve ljudi, da tolovaj ni izpdlnä ieŕbbljube ; s tem je 
spravil Stanleya in njegove ljudi v največje gorje, da, to- 
liko da niso vsi poginili. 

Nosači, ki se spuščajo v nepopisno trpljenje in gotovo 
smrt v kaki afrikanski samoti, plačujejo se različno. Stanley 
jim je leta 1874. razun hrane dajal še po 4 — 20 gold. na 
mešec, kakor je bil kdo za rabo. Leta 1887. je obljubil 
Tipo-Tipu za vsakega onih 600 mož po 60 gld. in vso hrano. 

Pripravljanje za pot je kaj zamudna stvar. Naposled 
pa je tudi to opravljeno, in kakega lepega jutra se prične 
pomikati dolga vrsta ljudij, obloženih s puškami, zvežnji, 
zaboji in drugimi stvarmi, v divji nepoznaní svet afrikanski. 
Bog vé, kaj jih bo zadelo na potu ! Bog vé, ali bo le jeden 
od vse veliké karavane videl še kdaj svojo domovino, od 
ktere se zdaj poslavlja s težkim srcem ! — A dolgo čaša se 
ljudje s takimi mislimi ne marajo mučiti; saj so že prej 
dosti premišljevali, ali bi šli, ali ne bi šli. Kmalu posta- 
nejo veselí, kakor bi šli v svate. Na nevarnosti ne misii 
nihče več, češ, da bodo te prišle samé od sebe zgodaj do- 
volj. Karavána se razvrsti v dolgo, četrt ure- dolgo vrsto, 
v kteri stopajo ljudje posamezno drug za drugim. Tako 
bodo stopali vso dolgo pot do nasprotnega obrežja Afrike. 
Taká je sploh afrikanska popotna navada, kajti vsa pota 
afrikanska so zgolj ozke steze. Te pa so kaj neugodne; 
posebno neugodne so staré in izhojene steze po obljudjenih 
krajih. Podobne so razorom, po sredi najbolj izhojene in 
najglobje, ker se voda p nalivih odteká po njih ter jih izpira. 
-P^ 4&kih -polili hodijo karavána črez hrihe in doline, 
črez drn in strň, zdaj navzgor, zdaj navzdol na tisoč 
in tisoč kilometrov daleč. V potujoči karavani se raz- 
lega po vsej dolgi vrsti ljudij veselo petje in glasen smeh. 
Spredi pred vsemi drugimi stopajo poveljniki vse trume, za 
njimi vodhiki ali kažipoti, kterim se rad pridruží kak de- 
beloglav zamiorček z zamorskim bobnom na hrbtu. A raz- 
bijati sme po njem še le, kedar se bližajo kaki vaši, to pa 
zato, da se ondotni prebivalci preveč ne ustrašijo prihaja- 
joče karavane ter ne pobegnejo ali se celo pripravijo za boj. 



r 



71 



V zámorské vaši prihajajo namreč dostikrat na tihem, in kakor 
bi izrastli iz tal, arabskí tolovaji in začnó streljati med zbegane 
reve; kar jih ne postrelé, tiste polovijo, povežejo ter jihkot 
sužnike odženó s seboj na semnje. Zato se zamorci takih 
Ijudij, ki prihajajo po tihem, kar na enkrat in neoglašeni k 
njim, silno prestrašijo. Imajo jih za sovražnike, in največ- 
krat po vsej praviei. Zato se postená karavána, ki nima 
druge namere, kakor iti skoz vas ali, če je večer, prenočiti 
v njej, bliža vselej z velikim šumom. — Zadnji v vrsti so 
oboroženi pazniki, ki skrbé zato, da nihče ne zaostane ali 
jo celo z izročenim mu blagom ne popiha in izgine v gošči. 
Nosači radi utekajo, posebno s početka, dokler niso še daleč 
od doma. Leta 1874. jih je Stanleyu prvih 36 dnij uteklo 
89 s pota. Dokler imajo dosti jesti, dokler so zdravi, če jih 
vročina preveč ne taŕe, in dokler hodijo po deželah mirnih 
zamorcev, tedaj so vedno glasni, pojó, žvižgajo ter uganjajo 
vsakovrstne búrke. „Le naprej! Ne utrudite se! Vas je 
blizu! itd. u tako vpijejo vse dni. V deželah prijaznih za- 
morcev prenočujejo kar v njihovih kočah; kjer pa se boje 
ponočnih nápadov, poležejo rajši pod milim nebom k po- 
čitku ter si sproti napravijo ležišče ali tábor za vsako noč ; 
utrdijo si ga s koli, grmovjem, trnjem in drugo šaro. Naj- 
manj zanesljivi so zamorci po takih krajih, kjer se pogo- 
stoma prikazujejo tolovajski Arabci. 

Prvá težava, ki začne ljudi mučiti na poti, je vročina, 
čeravno so nosači zamorci, v Afriki rojeni, vročine vajeni 
in le lahko okolí pasú ali kvečjemu z dolgo srajco oble- 
čení. Najprej začnó tožiti novinci, ki hodijo prvikrat v 
svojem življenju s težko čulo ali s težkim zabojem obložení. 
Oni utihnejo v veselí družbi prvi ter polagoma zaostajajo. 
Zdaj vrze jeden, zdaj drugi težko breme z glave, sede nanje 
ali leže celo po tleh, kakor je dolg in šírok, ne meneč se 
za vroče solnce. Ni čuda, saj zaliva révam pot oči, da 
vidijo komaj stezo pred seboj. Vrh tega jih prične žejati. 
Ali v Afriki vode ni dobiti, kjer bi se je človek domislil. 
Nekteri javkajo ter se glasno kesajof dar so zapustili Zanzibar: 
in srečni domači kraj. Treba je prigovarjati, izpodbujati in 
osrčevati, češ, da bodo prišli kmalu do vode, da je le pri- 
četek pota težaven, in da bode kmalu boljše. Celo po plečih 

nega ali obnemoglega. Naposled se dadó vendar pregovoriti 
ter zadenejo zopet cule in zaboje na potné glave. Mnogo 
pa jih je res tako oslabelih, da nikakor ne morejo dalje. 



72 



Ne káže drugega, kakor da popusté bremena na tleh ter jih 
naložé oslom, kažipotom in paznikom, ki še niso došlej nič 
nosili. Ti jih spravijo do prvega ležišča, kjer se je drugi, 
čilejši del karavane že ustavil ter se pripravil, da se tu od- 
počije in prenoči. 

Neprijetno je na poti tudi deževje. V Afriki dežuje, 
kakor bi iz škafa lilo. Tla se pod nogami zmehčajo, po- 
stanejo gladka, kakor polž, cule in zaboji se napijó in po- 
stanejo težki, vrh tega se še blago izpridi rado. 

Stanley pripoveduje o nekem takem dežu: „Ko je 
jedno uro deževalo, bilo je naše prenočišče jedno ped pod 
vodo. Spati ni mogel nihče; celo nam Evropcem, ki smo 
prenočevali pod šatori, bilo je mnogo prestatí. Moj šator 
je bil majhno jezerce, okoli in okpli zagrajeno s culicami in 
zaboji. Ker sem čul zunaj krik, prižgal sem luč ter videl 
pri tem, da je bila moja postelja majhen. otoček sredi po- 
toka, mirno skoz šator tekočega. Ce bi bil večji in bolj 
deroč, odnesel bi bil mene in šator in vse moje stvari s 
seboj v bližnjo reko. Moji črevlji so plávali, kakor majhen 
čolniček po umazaní vodi in iskali v šatoru luknje, skoz 
ktero bi mi odplávali dalje. Puška, obesená na kol, ki je 
držal šator po koncu, tičala je skoro vsa v vodi, in svoje 
pokrivalo sem ujel drugo jutro zunaj šatora v vodi. Izpri- 
dila se nam je harmonika, ki smo jo nosili s seboj, da jo 
damo v dar kralju Mtezi. Izpridilo se nam je mnogo smod- 
nika, čaja, riža, sladkorja in drugih takih prepotrebnih stvarij." 

O dežu se rado močno ohladi, da klepečejo premoče- 
nim ljudem zobje. Zakuriti se pa ne dá ; v klopčič zviti se 
tiščé drug drugega, željno pričakujoč dobrodelnega gorkega 
jutranjega solnca. 

Na také prigodke mora biti popotnik po Afriki však 
čas pripravljen ter imeti mnogo pravé angeljske potrpežlji- 
vosti. V jednomer je treba nosačem prigovarjati, osrčevati 
jih, delati jim obljube ter si na vse mogoče načine priza- 
devati, da ostanejo pri dobri volji. Kajti komaj so se iz- 
nebili jed ne neprijetnoeti, prttisnejo že drugi križi in druge 
težave na nje. Treba je lezti črez strmé hríbe in se spu- 
ščati v globoke doline ; zdaj se odpre široká planjava, gosto 
porastena s trdim in skoro neprodirnim grmovjem, zdaj 

zopet privedú nnt na prnln jn mififo ..pflvfln hr^v vmi^ io 5^- 

lenja, ali pa je treba bresti vodo ah blato do prsij. Ljudje 
postajajo tihi, in vedno hitreje izginjajo iz njihovih vrst petje, 
búrke in smeh. Taká pota so pač huda, a vendar se ne 



r 



73 



dadó primerjati potovanju skoz debele afrikanske gozde, 
skoz kakoršne se je Stanley prerival od L 1874. do 1877., ali 
celo onim potom, po kterih je potoval od 1. 1887. do 1889. 
Leta 1876. ga je dne 5. listopada na pr. pripeljala pot, 
ki je dotlej držala dalje čaša po gosti in visoki trávi, do 
gozda. Od daleč je bil videti kakor mogočen črn zid. 
Kmalu je sprejel karavano v svoje sence, v kterih je bilo 
mračno, kakor pri nas jedno uro po solnčnem zatonu. Če 
je Stanley potoma zapisal kaj v svoj dnevnik, ni mogel raz- 
ločevati pisanja. Velikansko dreyje je bilo kot ščet gosto 
in kot sveča ravno. Navzlic svoji gostosti je drevje popot- 
nike še najmanj zadrževalo, če ni ležalo po tleh. Toda 
groza in strah je bilo za nje pod drevjem rastoče, sočnato 
in debelo zeliščje in grmičevje, ktero je bilo z močnira, kot 
roka debelim srobotjem in z rastlinskimi zadrgami križem 
sem in tja pretkano. Milje in milje daleč se skoz to goščo 
ni na nobenem kraju prérii niti jeden solnčni žarek do po- 
potnikov. Do vrhá se ni moglo videti niti jednému drevesu, 
še do njegovih prvih vej ne. Karavána se je však hip usta- 
vila. Z drevja so kapale kakor dež goste težke kaplje. Tla 
so postajala vedno mokrejša in trdemu, ilovnatemu testu 
podobná ; pri vsakem koraku je brluzgnila umazaná, blatná 
voda izpod noge. Po tleh je bilo polzko, kakor da bi jih 
bili polži oblezli, in napenjati je bilo vse mišice in kite v 
nogah, če je hotel priti človek dalje, in če se je hotel sploh 
držati po koncu. Ves život je moral delati. Prsti na bosih 
nogah so se vjedali v mehko ilovico kakor kremplji, roke 
in komolci pa so razrivali grmovje na desno in levo od sebe, 
kajti pri tleh je bil ves gozd le jeden sam zeleň vozel. Však 
čas je bilo plezati po tej polzki zemlji kvišku, kmalu zatem 
pa se spuščati v jarke, v kterih se je zbirala z drevja kaplja- 
joča voda ter se v potočkih odtekala v večje. Pri tem pa 
so se zadevali ljudje z obrazi in z golim životom v jednomer 
ob široké trnjeve liste divjih banán in smokev, ali pa so 
se zapletali v srobotove vrvi po tleh in ob drevju in vejevju 
nesrečnega gozda. Obleka je postajala vedno težja, kar so 
posebno čutili Evropci, oblečeni v debelo volnino. Komaj 
so se mogli gibati. Stanleyev čeladi podobni klobúk je bil, 
kakor da bi se bil svinca napil; razun tega pa je bil še v 

Pritískala pa je tudi silná vročina, in pot je curljal iz 
vsake luknjice. Pod gostim zelenjem je bilo vroče kakor 
v peci ; kadilo se je iz zemlje, in zjutraj so se valile tako 



L_ 



74 



goste megle po vejevju, da nekaj sežnjev od tal že ničesar 
več ni bilo razločevati. Nosači so neizrečeno trpeli, najveé 
sevéda oni, ki so nosili čolnove kose; ker so bili preši-< 
roki, prerivali so se z njimi skoz gosto zelenje, kakor da bi 
s skrhanim lemežem orali ledino. Karavána, ki se je po^ 
prej pomikala v sklenjeni vrsti dalje, raztrgala se je popol- 
noma; však si je pomagal dalje, kakor je vedel in znal. 

Še strašnejší je bil gozd, skoz kterega se je prerival 
Stanley leta 1887. z blizu 400 ljudmi in nekoliko sto centi 
blaga na ramenih. Na tem znamenitem potu, najznameni- 
tejšem, kar. jih je hodil kdaj kak popotnik, vozil se je sprva, 
in sicer kako dobro četrtino leta, Stanley na velikí reki 
Kongo, ki mu je bila znana že od prejšnjih potovanj. 
Zavoljo obilnih slapov je bila vožnja po njej sicer težavna, 
vendar pa se je pomikal še dosti hitro dalje. Naposled pa 
je moral kreniti od reke v strán ter se spustiti v popolnoma 
nepoznan svet , v kterem še ni bilo nikoli videti belega; 
človeka. Zadnji znani kraj je bil Jam-buja. 

Ko je Stanley tu svoje ljudi prešteval, zvedel je, da 
mu jih je do semkaj že veliko pobegnilo, nekoliko pomrlo, ve- 
liko pa obolelo in tako oslabelo, da nikakor ni kázalo iti 
dalje z njimi. Saj so se komaj sami sebe dalje vláčili, kaj 
še le, da bi nosili težka bremena. Zato je te reve odbral, 
pustil jim za varstvo tudi nekaj krepkih ljudij z dobrimi pu- 
škami, napravil jim dobro utrjen tábor v Jam-buji ter jih 
pustil (bilo jih je 275) tu pod poveljstvom majorja Bartelotta. 
On sam pa jo je mahnil po kratkem počitku 28. rožnika s 
389 ljudmi dalje ter Bartelottu naročil, naj čaká v tabo- 
rišču, dokler mu ne pošije Tipo-Tip izgovorjenih 600 ljudij. 
Tako odpočit in okrepčan, naj jo odrine kakor hitro mo- 
goče za njim. Svojo četo je uredil Stanley práv po vojaško. 
Ker je bilo več kakor gotovo, da ga čakajo hudi boji, razdelil 
je četo svojo v štiri oddelke ter dal vsakemu po jednega 
častnika za poveljnika. Prvi oddelek je štel 113 glav, med 
njimi tudi nekaj zamorskih fantičev, drugi trije pa však po 
90 mož. Vsi so bili razun tega, da so nosili po 30 kilo- 
gramov težka bremena, oboroženi z dobrimi puškami. Iz 
prvega oddelka je odbral 50 najspretnejših mož, ki so imeli 
nalogo, da so z velikimi in težkimi noži delali pred kara- 

VanO pot sko n g * OČ6 o , — o C/4 voll vl i. r o t jo *ju. mvHtvrrv *»* «r** j. _«_*_- 

in reke ter konec dneva napravljali iz grmovja in protja 
utrjena prenočišča. Ta oddelek, prednja straža imenovan, 
odrinil je zjutraj vselej prvi dalje, kmalu za njim pa nosači 



r 



75 



vseh štirih oddelkov, med kterimi so se nahajali tudi bol- 
Biki in drugi oslabeli ljudje. Konec karavane pa jih je sto- 
palo trideset, ki niso nosili drugega kakor samo puške. 
Odbijati so imeli nápade zamorcev od zadi za karavano. 
Tudi tej zadnji stráži je zapovedoval jeden častnik, kteremu 
je Stanley naročil vestno pažiti na to, da ne zaostane noben 
nosač. Naj velja, kar hoče, mora ga spraviti dalje, kajti 
však zaostali je neizogibno izgubljen. Rekel jim je, da mu 
smejo verjeti, da zavoljo zaostajanja pogine na afrikanskih 
potovanjih več ljudij, kakor v najhujših bojih z zamorci. 

Tako na vse pripravljeni, odrinili so 28. rožnika 1. 1887. 
dalje, prvi pred vsemi sekáči z noži in sekirami. Stanley 
jim je naročil, da poiščejo v gošči le najožjih krajev ter se 
prerijejo hitro skoz, ker je za nosače silno mučno, s težkim 
bremenom na glavi postajati v vročem zraku. Sekáči so 
morali pridno delati, sicer so jeli nosači za njimi kaj hudo 
godrnjati in pretiti. Novinci in strahopetni sekáči so mo- 
rali takoj oddati nože in sekire drugim ter prevzeti bre- 
mena. Tri sto trudnih ljudij s težkimi bremeni na glavah 
ne razume nobene šále. Sekajoč pa so morali imeti oči 
vedno na vse stráni obrnjene, da so hitro zapažili v mraku 
in za drevjem škrite sovražne zamorce z ostrupljenimi pu- 
šicami in sulicami ter odbili však nápad še o pravem času. 
Prvi dan so prišli takim pôtem le štiri ure hodá daleč do 
Jakonde, kjer so jih že pričakovali za boj pripravljeni za- 
morci, ki so hitro zažgali svoje koče ter napadli sekáče pri 
delu. A v četrtini ure je bil boj končan; zamorci so se 
raztekli na vse stráni. Naslednje dni so hodili po gosto 
obljudjenih krajih, kjer so napenjali zamorci vse svoje žile, 
da uničijo popotnike, a ker so bili ti previdni, pokončali 
jim niso skoz nekaj tednov niti jednega moža. Vendar so 
jim zamorci, ki so se jim postavljali v velikih trumah in 
očito naproti, delali še najmanj preglavice, dasiravno Stanley 
tako divjih še ni videl, in dasi jih je bilo kakor listja in 
tráve. Mnogo nevarnejši so jim bili zamorci pritli- 
kavci, komaj toliki, kakor naši 7 ali 8 let stari otroci. 
Prežali so na popotnike z ostrupljenimi pušicami in strašno 
ostrimi sulicami, dobro skriti za debelim drevjem v temni 
gošči. Stali so nepremakljivi, da so jih Stanleyevi ljudje 
sprva držali za staré klade ali štore. S takim ostrttpljenim 
orožjem prizadete rane so bile neizrečeno boleče, največkrat 
smrtne. Ge pa je ranjenec vendar ostal živ, minilo ga je 
vs veselje do življenja, in popolnoma ni nikoli več okreval. 



L 



76 

Če bi bili vsi zamorci tako številni in premeteni, kakor ti 
pritlikavci, ne jeden Stanleyevih ljudij bi ne bil videl več 
svoje domovine. K sreči pa jih je bilo le malo; sčasoma 
so se popotniki privadili, da so se z veliko previdnostjo iz- 
ogibali tudi teh nevarnostij. 

Mnogo več škode in trpljenja, kakor z orožjem, pa so 
zamorci napravljaii karavani z raznovrstnimi zaprekami, s 
kterimi so ji hoteli zapretí pot. Tako je prišla karavána 
nekega dne do ceste, šest metrov široko v gozd vsekane. 
Po tej so bili po jedno ped dolgi, na obeh koncih pri- 
ostrení, ostrupljeni koli v tla zabití in tanko z zelenjem po- 
kriti. To zelenje so znali divjaki tako spretno na nje na- 
metati, da so Stanley in njegovi ljudje s početka mislili, da 
je perje z drevja samo od sebe popadalo tako na tla. Brž 
pa, ko so spoznali, s kakimi nevarnimi stvarmi imajo opra- 
viti, dal je Stanley povelje, poprej to strupeno nevarnost iz 
tal poruvati ter potrebiti cesto. To je bilo jako zamudno, 
vrh tega pa tudi sila nevarno delo, ker se je bilo však čas 
bati, da prilomastijo zamorci odkod iz gošče na dan. 

Naslednji dan so se pokazale nove zapreke. Vsakih 
50 metrov je ležalo črez cesto kako deblo tako debelo, da 
se je komaj videlo črezenj. Plezanje črez te zapreke je bilo 
že za ljudi brez bremen silno težavno, kaj pa še le za one, 
ki so nosili cule, zaboje in čolnove kose, ali celo še za osie, 
kterih je imel Stanley tudi nekoliko s seboj. Prek 20 ali 
25 takih dreves je moralo kobacati blizu 400 težko oblo- 
ženih ljudij. Steze, ki so držale od te umetno narejene 
ceste do vaši, bile so gosto posajene z ostrupljenim klin- 
čevjem in bodečim trnjem. Gorjé bosému nosaču , če je 
stopil nánje. Še dobro obuti Evropci so stopali previdno, 
kajti najmanjša rana je napravljala neznanske bolečine. Da 
se je na takem potu, skoz dežele krutih ljudožercev, lezlo le 
počasi dalje, kdo bi ne verjel tega? Hodili so od šeste do 
jednajste ure zjutraj in od pol jedne do treh ali štirih po- 
poldne ter poprek storili komaj po 7 do 8 kilometrov pota 
na dan, med tem ko bi na planem prišli lahko po 22 — 30 
kilometrov daleč. 

A človek prestane tudi také težave, če ima le dovolj 
hrane. Te pa je v Afriki najtežje dobiti. Dokler se hodi 
mimo vasij miroljubnih zamorcev, tedaj je za dobro plačilo 
v blagu vendar še dobiti kaj hrane, če jo zamorci le imajo, 
dasiravno mora popotnik z mešetarjenjem veliko čaša po- 
tratiti. Pri tem je navada po vsej Afriki jednoista. Ko pridejo 



77 



do vaši, pošije gospod karavane najprej več svojih ljudij do 
glavarja zámorské vaši z raznovrstnim blagom ter ga vpraša, 
koliko tega ali onega blaga zahteva za toliko in toliko žita, 
koz, ovac itd. Glavar zahteva vselej mnogo več, kakor so 
popotniki namenjeni dati. Odposlanci se vrnejo ter sporo- 
čijo, kaj se jim je reklo. Glavar karavane jih pošije drugič, 
primakne to ali ono ter pridene tudi kaj takega, o čemur 
je prepričan, da bo podžgal z njim poželenje glavarjevo. 
Poslanci se tudi še sedaj ne vrnejo z živežem k lačni kara- 
vani. Včasi se pošljejo po desetkrat sem in tja, predno je 
kupčija dognana. Razun tega, kar dobi glavar, je pa treba 
marsikaj dati tudi njegovim veljakom; teh ne sme človek 
nikoli prezretí. Največkrat bi bilo vse pogajanje zastonj, 
ko bi se to storilo. Taká je navada po vsej Afriki, bodisi 
kjerkoli. Bolj ko popotnik pozná zamorce in njihove na- 
vade, tem lažje in tejn cenejše potuje, vendar je pa tudi za ta- 

I kega potovanje ondi dražje, kakor bodisi kjerkoli po svetu. 

! A popotnik je vesel, da sploh dobi, kar je za življenje 

neizogibno potrebno. Toda trda gre za živež, če dospe k 
ljudem, s kterimi se njegovi tolmači (brez njih se sevéda 
noben popotnik ne odpraví na pot) ne morejo pomeniti in 
vrh tega še ne dognati, kako se bodo vedli proti njim. 

V taki zadregi je bil Stanley leta 1877., ko se je vozil 
s svojimi sestradánimi ljudmi po velikí reki Kongo. Po dol- 
gem potu skoz neobljudjene kraje je zagledal vendar napo- 
sled veliko zamorsko vas. Bil je pripravljen na vse, naj je 
vas sovražna ali miroljubna. Saj več kakor umreti on in 
n Jegovi ljudje niso mogli; torej jim ni bilo dosti do tega, 
ali jih pobijejo zamorci, ali pa poginejo od lakote. Saj so 
že skoro obupali. Ko so noč poprej prenočevali, bilo je v 
taborišču tiho, kakor bi bili že vsi pomrli. Tu so sedeli po 
dva in trije, tam večja gruča, a ne jedne besede rri bilo čuti 
iz njihovih ust r najmanj pa da bi Stanleyu kaj očitali. Po- 
legali so po tleh, udani v svojo bridko usodo, ne da bi jav- 
kali ali kričali, vsaj odrastli možki ne. Stanley je slišal le 
zdaj pa zdaj kakega otroka jokati, ali kako sestradano mater 
s tankim glasom ječati. Le ženské brez otrok so stikale po 
dve ali tri glave skupaj ter si pošepetavale na uho najbrž, 
kaj bo; kajti o takih prilikah je pač ni imenitnejše stvari, 
o kteri bi se govorilo, kakor je živež. Daleč od drugih proč 
so se zgnetli na kup bolniki in pa taki, ki so bili prepri- 
čani in glasno trdili, da ne bodo več učakali jutrešnjega 
dneva. 



^■1 



78 



Takih in jednakih pogovorov je med potujočimi kára- 
vaňami v Afriki pac mnogokrat slišati. Tudi Stanley je kaj 
takega marsikterikrat skúsil ter tudi sam čutil, kaj je lakota. 
Leta 1874. je na pr. na poti iz Zanzibara do Viktorijinega 
jezera, na kteri poti se je pol leta mudil, shujšal za 30 kilo- 
gramov. Zato je v prvi vrsti skrbel za hrano za svoje ljudi. 

Ko je torej 1. 1877. ugledal iz daljave s svojimi sestra- 
danimi ljudmi zamorsko vas, sklenil jim je pripraviti živeža, 
naj velja, kar hoče ; vendar je hotel najprej zlepa poskusiti. 
Ukázal je svojim ljudem ustaviti colne sredi reke, dober 
streljaj od vaši ter se pripraviti za boj, nikar pa ne storiti 
kaj, kar bi moglo zamorce količkaj razdražiti; sam pa je 
veslal z nekterimi veslači naravnost proti vaši ter razgrnil 
po čolnu najmikavnejše stvari. 

Takoj so zaveslali trije čolni divjakov proti njemu. 
„Seu, neu, ne!" (to se pravi: mir!) jim je klical naproti, 
na kar so divjaki takoj svoje colne zasukali ter odveslali. 
To mu je dalo pogum! Veslal je za njimi ter dal čolnič 
ustaviti kakih 50 metrov od obrežja. Stopil je v njem po 
koncu ter pomaknil slamník daleč nazaj na čelo, da so mogli 
divjaki videti ves njegov obraz. V jedni roki je držal ba- 
nano (našemu krompirju podoben afrikanski sadež) ter kázal 
z njo na ústa, z drugo pa je molil neštevilnim, na bregu 
zbranim divjakom svetle bakrene zapestnike, na dolge niti 
nabrane pisane koralde iz stekla in bliščeče svitke medene 
žice naproti. Za nekoliko čaša potihnejo vsi, potem pa 
stopa star glavar počasi po bregu dol k vodi, za njim pa še 
več drugih glavarjev s kapami iz leopardovih kož na glavi; 
doli pri vodi posedejo po tleh. Stari glavar pokima z glavo, 
na kar Stanley takoj k bregu privesia, na suho skoči ter 
prime divjaka za roko. Isto tako storé tudi njegovi veslači 
z drugimi* glavarji. Urno se sklene prijateljstvo , in lepa 
svetla darila romajo od rok do rok. Da na krátko povemo, 
sestradana karavána je dobila živeža črez potrebo. Pome- 
niti se z njimi sevéda ni bilo mogoče, čeravno si je Stanley 
pomagal z vsemi afrikanskimi jeziki, kar jih je znal. 

A tudi na druge, še hujše stvari mora biti popotnik 
pripravljen, in sicer tedaj, če ga pripelje pot skoz dežele, 
po kterih se z zamorci ne le ni mogoče pomeniti, ampak 
sploh na prijateljsko občevanje z njimi, bodisi potem že 
kakoršnokoli, niti misliti ni, kakor se je zgodilo to Stanleyu 
1. 1887. in 1888., ko se je preglodaval skoz oni grozoviti 
gozd, kakor črv skoz jabelko. Koliko težav mu je bilo tu 



r 



79 



.prestajati, povedali smo že. Kamor je prišel, povsod je bilo 
flovražnih zamorcev kakor listja in tráve. Ker niso hoteli 
dati nič zlepa, dal je Stanley po vsakem končanem boju iz 
vasij, iz kterih so pobegnili zamorci, krátko malo pobratí 
vse, kar je bilo za hrano, in kolikor so mogli njegovi ljudje 
nesti s seboj. 

Sčasoma je pa tudi sovražnih vasij zmanjkalo. Stanley 
je zašel s svojimi Ijudmi v pokrajine, iz kterih so pobrali 
ali odpeljali ali pa postreljali arabskí tolovaji vse prebivalce, 
vaši pa pokončali do tal. Na uboge njegove ljudi, kí so že 
sicer neizrečeno trpeli, jela je pritiskati najhujša nadloga, 
lakota. Dne 30. velikega srpana L 1887. so se prerivali že 
64. dan po grozovitem gozdu ter storili nekako pol pota od 
Jam-buje, kjer je pustil Stanley v dobro utrjenem táboru 
pod vodstvom majorja Bartelotta nad poltretjo stotino oslabelih 
in bolnih ljudij. Stanleyeva karavána je neizrečeno trpela. 
Bila je do smrti utrujena in sestradana. Ljudem so se spu- 
ščale od stradeža in trpljenja veliké otekline po životu, gno- 
jile se in predirale. Težave so jim popile vso kri iz žil. 
Stanley jih je osrčeval, naj ne obupajo, ter jim je pravil, 
da so storili že polovico pota skoz grozoviti gozd, in da 
druga polovica ne bo več tako grozovita, česar pa sam ni 
verjel. A lačnim ljudem je težko prigovarjati ; odgovarjali 
so mu z žalostnimi obrazi, češ, odkod pa more gospod 
vedeti to ; povej mu kdo, kam drží pot, in ali je pravá ! Oj, 
gospod da jim govori, kakor da bi bili otroci! 

Toda le dalje, dalje do zaželenega konca, kajti gozd je 
velik, najmanj tolik, kakor dve avstrijsko - ogerski državi. Od 
28. rožnika, ko je storil vanj Stanley prví korak, pa do 
12. kimovca je izgubil 46 ljudij na potu. Samo v treh tednih 
od 23. velikega srpana do 12. kimovca mu jih je 14 pobeg- 
nilo, 16 umrlo, 58 bolnikov pa je zaostajalo za karavano, 
ali pa so bili nekteri od njih tako oslabeli, da so jih mo- 
rali nositi. Zdaj se je še le pričelo pravo gorje. Kjer so 
prišli do kake zapuščene vaši, našli so vse pokončano, ne 
grižljeja ni bilo dobití! Umikale so se glasni karavani tudi 
divje zverine in izginjale v gošči, predno so mogli streljati 
na nje. Ljudje so si Ískali le še jagod po grmičevju in gob 
po vlažnem gozdu. Sreča za nje, da so zadeli zdaj pa zdaj 
na kako ležišče arabskih roparjev, sicer bi bili poginili. 

Lakota je pritískala od dne do dne hujše. Tudi Stan- 
leyevi častniki so dobivali le še po jedno čašico čaja, kos 
sk Ikoqa in kvečjemu še po dve banani (dva krompirja) 



80 



hrane na dan. Ko je ustrelil Stanley nekega dne osla, ki 
ni mogel vec dalje, planili so njegovi ljudje kakor zverina 
nanj ter ga obrali do zadnje trohice. Ko so opoldne poči- 
vali, ugibali so, kaj bo. „Ali veste," dejali so si, „dajeta 
in ta že mftev, da se je oni izgubil, da bo tretjega noc po- 
brala, drugi bomo pa jutri poginili!" — A kmalu po takih 
pogovorih je zapela trobenta ter poklicala vsakega na svoje 
mesto in — hajdi dalje ! S praznim želodcem se težko hodi r 
šé težje pa, če je treba nositi še 30 kilogramov težko breme l 
V Zanzibaru tako čvrsti in dobro rejeni zamorci so bili vi- 
cleti kakor s pepelnato kožo oblečení kostnjaki. Mnogo od 
njih jih ni bilo za nobeno rabo več ; mogli so se le še dalje 
vleči, ječati in solze pretakati. Taki so bili ljudje, ki bi 
morali hoditi kakor vojaki ter biti však hip pripravljeni t 
odbiti sovražnikov nápad. Stanley je bil prepričan, da jih 
ni pod božjim solncem več ljudij, ki bi tako nepopisno gorje 
prenášali s tako potrpežljivostjo in udanostjo v božjo voljo. 
Na.vsakem prenočišču je kdo umri, na potu omahnil in se 
zgrudil ali od lakote blazen planil s pota v gozd. Kaki 
drugi ljudje bi bili svoje puške obrnili proti Stanleyu in 
njegovim častnikom ter jih postrehli do zadnjega. A kako 
so se vedli le-ti ! Pač se je Stanleyu lahko milo storilo, ko 
so mu prinášali do smrti sestradani reveži najboljše in naj- 
bolj zrele, z velikim trudom nabrane sadeže, češ, da ne bi 
gospod trpel lakote. 

Dne 5. vinotoka 1. 1887. je Stanley svoje ljudi preštel 
ter videl, da jih 56 od njih nikakor ne more več dalje. 
Sklenil je, da jih pusti pod varstvom častnika Nelsona na 
onem kraju ter gre z drugimi dalje ; pričakoval je, da bo v 
nekterih, v treh ali štirih ali vsaj v petih dneh zadel na 
kako taborišče arabskih tolovajev ter révam od tam nazaj 
poslal živeža. A zadel je na tolovaje še le 13. dan. Precej 
je poslal jednega svojih častnikov s 70 moži z živežem nazaj r 
a ko so prišli črez 10 dnij do Nelsona, našli so le njega in 
pet njegovih bolnikov še živih, a še od teh sta že dva umi- 
rala. Vsi drugi so ali lakote poginili ali pa šli proti Nel- 
sonovemu povelju iskat živeža v gozd, odkoder se niso 
več vrnili. 

Ko se je karavána združila, najedia in odpočila, po- 
maknila se je dalje. Ponavljale so se tiste nadloge daň za 
dnevom. Dne 24. vinotoka je moral pustiti Stanley v le- 
žišču arabskih tolovajev zopet 40 bolnikov. Z drugimi 
je šel dalje ter se 4. grudna leta 1887. prérii iz grozovi- 



r 



81 



tega gozda na piano, s travo porasteno ravnino. Od 389 
ljudij mu jih je požrl gozd 214 tekom 159 dnij, od 28. rož- 
nika do 4. grudna. 

Radi mu verjamemo na prvo besedo, da je bilo ve- 
selje njegovih ljudij nepopisno, ko je bilo strašnega gozda 
konec. „Ko smo stopili na rob gozda in zagledali veliko 
travnato planjavo, bili smo od veselja kakor pijani. Sinjega 
neba nad seboj smo se veselili kakor jetnik, leta in leta v 
temi zaprt, ko mu nenadoma odvzamejo verige ter mu dadó 
zlato prostost. Še nikoli se nam ni videlo nebo tako ve- 
liko in visoko, tako čisto in jasno. Gledali smo celo v ža- 
reče solnce, ne da bi nas bolele oči, kajti morali smo se v 
polnih duških napití njegove dobrodelne svetlobe. Ko smo 
stopili na mlado zeleno travo, zdelo se nam je, kakor da 
bi bili otresli od sebe starost in najmanj deset let. Vse 
skrbi, vse reve, vse grozne múke in vse strahovito trpljenje, 
vse je bilo pozabljeno. Ko bi nas bil videl kdo, mislil bi, 
da se nam je vsem zmešalo v glavi. Jeli smo nevedomá 
delati vedno večje korake, in v kratkem sem videl vso ka- 
ravano po mehki trávi dirjati, kakor bi bili vsi vragi za 
njo. Kakor trop iz blaznice ubeglih ljudij, divjali smo s 
težkimi culami in zaboji na glavah ter splašili cele čréde 
divjih živalij, ki so se na kakem holmčku zbirale ter se ozi- 
rale po nas, kakor da bi hotele vprašati, kaj li pomeni to! 
Začudjene so bile ravno tako kakor mi." 

Zdaj so sestradani reveži dobili živeža v obilici, kolikor 
so ga želeli. Okrepili so se, otekline in rane so izginjale, 
kakor bi delal kdo čudeže nad njimi ; najšibkejši so si opo- 
mogli, in ni ga bilo najti med njimi več strahopetca. 

Ko se je karavána do dobra opomogla, odpravila se 
je dalje ter dne 16. grudna leta 1887. hasla onega, ki so ga 
ískali, Emin-pašo in njegove ljudi. 




•r 




Povesť. Spísal A. Koder. 
L 



Äiikdar ne pozabim trenutka, ko sem prvič zvonil na 
iBP „porti" (vratih) nekega samostana na Slovenskem. 
Src A mi je močneje utripalo, ko je glasno zapel samotní 

Večernice. 46. zv. 6 



82 



zvonec ter naznanil vratarju bratú Evstahiju, da želi nekdo 
v samostansko tihoto. 

Nikdar še nisem videl prej brata Evstahija, a poznal 
sem ga iz materinih povestij, kakor egiptovskega Jozefa iz 
svetega pisma. Vedel sem natanko, da nosi raševno krilo, 
rožni venec za pasom, da je daroval nekdanje svoje lepe 
lase veční ponižnosti, in da gospoduje, odkar je zapustil 
svet, na samostanski „porti* in na krasnem, visoko obzi- 
danem samostanskem vrtu. 

Kmalu potem, so se čuli na mračnem hodniku leseni 
podplatje, ključ se je zavrtil v vratih, in zagleďal sem brata 
Evstahija. Kako je bil prijazen! V mojo dlaň je položil 
svojo desnico, ktero sem poljubil, in peljal me je v svojo 
celico. Ondi sem moral sesti na visok, z usnjem obšit na- 
slanjač in pripovedovati sem moral, kaj je novega domá, 
Izvrstno je poznal brat Evstahij našo hišo. Vedel je, koliko 
bratov in sester imam, kje leži naše polje in naš gozd, kje 
so se rodili moja mati, in kako in kje sta nekdaj z mojim 
očetom pasia živino in užívala veselo mladost. 

Tako in jednako sva se pogovarjala tedaj z bratom 
Evstahijem, da se mi je priljubil že v prvem trenutku, in 
da se mi je dozdevalo, da obcujem s starim svojim prija- 
teljem. 

Zaraditega mi je izginila moja prejšnja boječnost. Bil 
sem v samostanski celici kakor domá. In brat Evstahij je 
opazil mojo radovednost, kajti oziral sem se pogosto na 
podobe na steni in na visoko omaro v kótu s steklenimi 
yrati, ki je bila polna knjig. 

„Ali so ti povšeči moje slike?" vpraša črez nekoliko 
brat Evstahij in pokaže na nasprotno strán. 

Potem mi jame razkazovati starodávne podobe, na 
kterih so bili naslikani svetniki iz reda sv. Frančiška. Ko 
sva ogledala steno, odpre omaro, napolnjeno s knjigami in 
raznimi podobami. 

Soditi nisem mogel tedaj o umetnosti popolno ali le 
na pol izvršenih slik, a povšeči mi je bila posebno neka le 
na pol izgotovljena Marijina podoba, da bi bil zri po cele 
ure v njo in občudoval nekaj nepopisnega na njej. 

„Ali ti dopadajo podobe?" vpraša zopet brat Evstahij, 
ko se ne morem ločiti od poslednje njegove slike. 

„Da, lepe so, lepe, kakor da bi bile naslikane za ve- 
liké oltarje,* odgovorim jaz in vprašam, kdo ume tako krásno 
slikati. 



1 



83 

Nekaj čaša molči brat Evstahij pri tem vprašanju, a 
potem pravi: 

„Povem ti, da sem slikal jaz nekdaj te podobe, — 
toda zdaj ne znám tega več. a 

Z otožnim glasom je govoril brat Evstahij poslednje 
besede, in kakor da bi bil hotel končati govor o slikarstvu, 
zapri je omaro in dejal: 

„Soparno je tukaj, pojdiva na vrt, kjer cvetó cvetlice 
in poj ó veselé ptičice!" 

In šla sva. Krásno je bilo na samostanskem vrtu! 
Cvetlice so cvetele v najlepšem pomladnjem cvetju, tanke 
jablane in nežne slive so trepetale v belem, dišečem ogri- 
njalu, in po vrtnih gredicah, po gosposkih vijolicah in po 
drenovih vršičih so šumele bučele in se zibali pisani me- 
tulji. Ko sva se izprehajala z bratom Evstahijem po vrtu 
in občudovala novo vzbujeňo prirodno krasoto, dozdeval se 
mi je tudi on mlajši, kakor v mrační celici. Njegovo bledo 
lice je nekako zarudelo sredi pomladnjega cvetja, njegovo 
lepo črno oko je imelo za vsako cvetlico in vsako drevo 
prijazen pogled, in njegov prej upognjeni život se je neve- 
domá zravnal, kakor da bi bil pozabil za trenutek, da nosi 
na sebi znamenje radovoljnega uboštva in pokorščine. 

Takšen je bil brat Evstahij. Jaz nisem videl prej niti 
pozneje bolj častitega in, ako smem govoriti o ponižni le- 
poti, lepšega redovnika od njega. 

Konec samostanskega vŕta v prijetnem solnčnem za- 
tišju je bila na vzvišenem mestu lesena klop. Ondi sedeva 
z bratom Evstahijem. Prijetno se je počivalo na priprosti 
klopici. Krog in krog je naju obdajalo dišeče cvetje, nad 
nama se je razprostiralo pomladnje nebo, in iz daljave so 
pogledovali na naju črez visoko vrtno zidovje mestni zvoniki 
s pozlačenimi križi. 

„Kako lepo je tukaj!" vzkliknem jaz ter se ozrem v 
brata Evstahija. 

„Dä, dä, lepo, lepo, tako lepo in mirno, kakor nikjer 
drugje!" odvrne črez nekoliko moj tovariš, kakor da bi ga 
bil jaz vzdramil iz njegovih mislij. 

„A kaj govorim jaz tebi o lepoti, ko se ti smeje ves 
svet," nadaljuje brat Evstahij ter se ozre v moje lice, kakor 
da bi hotel reči: „Srečen si, srečen zaraditega in srečen mi 
ostani!" 

V takem razgovoru sva sedela z bratom Evstahijem na 
samostanskem vrtu, dokler se niso oglasili poldanski zvonovi 



1 



84 



v mestu. Tedaj je zapel tudi samostanski zvon ter vabil 
svoje prebivalce k skupni ínolitvi. 

Isti dan je bil pomenljiv in skoro odločilen za ona 
moja leta, ktera imenuje svet „zlato dobo mladosti*. Danes 
gledam že žalostno na minula leta, na lepšo polovico svojo, 
akoravno nisem okúsil nikdar njenega zlata in dišečega 
cvetja, a vendar, če govorim odkritosrčno, prištevati móram 
iste ure, ktere sem preživel v družbi brata Evstahija, naj- 
lepším svoje mladosti. 

Odkar sem se seznanil z bratom Evstahijem, nisem bil 
več tujec v tujem mestu. Kedar sem čutil v prsih nekaj 
nepopisno tesnega, hitel sem na samostansko „porto" in 
sem ondi pozvonil bratú Evstahiju. In odprla so se vráta 
mirú in samote ter me združila z dragim prijateljem in do- 
brotnikom. 

Navadno sem našel brata Evstahija rišočega ali s sli- 
karskim čopičem v roki ; a ko sem hotel videti njegove po- 
dobe, obrnil je slikarsko stojalo v steno in dejal, da je delo 
stoprav v náčrtu. Le včasi, in sicer kedar je bil nenavadno 
zgovoren, potožil mi je, da ga zapušča slikarska moč, da 
čuti od dne do dne, da ne more izgotoviti nič dovršenega. 

Cutil sem, da prihaja iz srca tožba njegova, a umeti 
nisem mogel, zakaj žalosti tovariša čut umetniške nedovr- 
šenosti; saj nisem slutil tedaj, da bije pod raševim krilom 
umetnikovo srce. 

Tako so minila leta in leta. Predno sem se zavedel, 
stal sem na križempotu življenja. Bližala se je jeseň. 

Na samostanskem vrtu je jelo rumeneti listje po drevju, 
in jesenske cvetlice so oznanjale slovo lepši letni polovici. 

Zopet sva sedela z bratom Evstahijem na ravno isti 
klopici, kakor pred desetimi leti, in o jeseni in — o ločitvi 
sva govorila. Videlo se je mojemu tovarišu, da ga žalosti 
moje slovo, in meni se je dozdevalo, da zapuščam najblaž- 
jega prijatelja in dobrotnika za vselej. 

Predno se posloviva, povabi me tovariš v svojo celico. 
Med potom mi pravi : „Pokazati vam móram pred slovesom 
trud svojih slabih rok in vam razjasniti vzrok moje pogostne 
otožnosti." 

Ko prideva v celico, odgrne brat Evstahij zagrinjalo 
raz okno, da se vsujejo zadnji večerní žarki v mračno sobo, 
potem pomakne slikarsko stojalo k oknu, potegne zagrinjalo 
raz njega in pravi: 

„Poglejte in sodite!" 



J 



r 



85 



Naslonim se na okno in vprem pogled na razgrnjeno 
podobo na slikarskem stojalu. 

Nevedé se zganem. Srce mi hitreje bije, kajti krásno 
i podobo „Marijinega vnebovzetja" zaledam naslikano na 

platnú pred seboj. 
t Žarki zahajajočega solnca so se vsipali in trepetali na 

živih barvah, na veličastnem obrazu najvišje kraljice in an- 
geljev, slavo prepevajočih. 

Molčé sem zri na sliko. Dozdevlo se mi je na prvi* 
pogled, da imam mojstersko delo pred seboj. 

In ko sem hotel izreči svoje občudovanje umetniku, 
padlo je zagrinjalo na slikarsko stojalo. 

„Prihranite si hvalo! Jaz je ne zaslúžim. Prepričal 
sem se dávno, da je človeška roka preslaba, prímerno na- 
risatí najbolj veličastni prizor na zemlji." 

Molčé sva sedela potem z bratom Evstahijem v njegovi 
celici. Še le kúpa vina, ktero sva pila za slovo, razveže 
nama jezik. 

„Kako mine čas!" povzame brat Evstahij besedo in 
nadaljuje: „Bodoče leto, ako ga učakam, praznujem tride- 
setletnico, odkar bivam v tej celici, in zagotavljam vas, da 
se mi dozdeva, kakor da bi bil zamenil včeraj posvetno 
suknjo z meniško raševino. In povrh, jaz v svojih mladih 
letih nisem nikdar mislil, da bodem kdaj gospodoval na 
samostanski „porti", saj mi je bil tedaj pretesen celo 
širni svet." 

„Vendar ne umejete me; govoriti hočem jasno,* pri- 
stavi po kratkem molčanju tovariš ter me prosi, naj imam 
potrpljenje, ako me dolgočasi z zgodovino svojega življenja. 
Veselil sem se tovariševe povesti, saj sem vedel že prej, da 
je bil brat Evstahij nekdaj slikar v tujem mestu, in da je 
zamenil pozneje nenadoma slikarski čopič s ključem $amo- 
stanskega vratarja. 

„Mnogo ste čuli o nekdanjih slavnih Benetkah, v ktere 
vas hočem peljati za nekaj trenú tkov,* nadaljuje potem in 
pristaví: 

„Tudi mene je izvabila nekdaj želja v to primorsko 
mesto. Dejali so, da imafn spretno rokoza slikarstvo, in jaz 
sem verjel prikupljivim besedám. Zapustil sem učenje in 
odšel skrivaje v Benetke, kjer sem si obeal čast in bogastvo. 

Popisovati vam nočem natančno svojega življenja v 
tujem mestu. Pregovor pravi, da je však začetek težek, iri 
jaz sem se prepričal, da je resničen. Povem vam, da sem 



86 

živel pogosto več dnij zapored ob suhem kruhu, da sem 
spal na trdih tleh v podstrešni sobi , in da je jedino moje 
veselje bil slikarski čopiČ, s kterim sem se vadil od jutra 
do večera, da si pridobim — venec umetnosti. 

Veščaki so hvalili moje slikarske poskušnje, a jaz sem 
čutil, da sem zgrešil svoj poklic, da imam premalo zmož- 
nostij za umetnika. 

V svojem brezupu, brez pomoci, brez tolažbe v tujem 
•mestu, zri sem od dne do dne, da pešajo moje moci in moj 

pogum, da ne morem živeti dalje tako nesrečno, kakor je 
bilo moje življenje. Nedolgo potem se je morala določiti 
moja usoda. 

Dokazati sem namreč moral z lastno izvirno sliko, da 
sem zmožen za višjo slikarsko šolo. Poskúšal sem se za- 
raditega dan za dnem v raznih podobah, a zastonj. Kar se 
mi je dozdevalo dobro danes, uničil sem drugi dan. Najti 
riisem mogel predmeta za svojo preskušenjsko podobo. 

V skrajni šili in denarni zadregi se ponižam, mlad 
umetnik, neki dan tako däleč, da prestopim samostanska 
vráta, da si okrepčam z žlico beraške juhe svoje osla- 
bélo telo. 

Ko čakám sredi prosjakov miloščine, opazim nad sa- 
mostanskimi vráti starodavno podobo Marijinega vnebo- 
vzetja. Isti trenutek mi ostane nepozabljen do smrti. Videl 
sem najbolj slávne slike vseh vekov iz rok največjih umet- 
nikov, a tako me ni ganila nobena, kakor Marijina podoba 
nad samostanskimi vráti. 

Med tem ko deli menili ubožcem skromno kosilo, po- 
skúšam jaz načrtati s svinčnikom na papir Marijino podobo 
nad vráti. Ohraniti sem jo hotel za spomin. In čudno! 
Komaj pričnem risati Marijino podobo, ne čutim več prejšnje 
slabosti in glada. Dozdevalo se mi je, kakor da bi bil v 
sanjah v velikánski dvorani, kjer so razvrščene najbolj 
krásne slike, in kjer se trudijo umetniki vsega sveta za svojo 
zaželeno slavo. 

Ne spominjam se, koliko čaša sem risal Marijino po- 
dobo, in ali sem jo izgotovil; kajti ko se zavem, ležal sem 
v samostanski celici na bolniški postelji. 

Sivolasi samostanski vratar je slonel poleg moje po- 
stelje, dajal mi okrepčevalne pijače ter me tolažil, da se naj 
ne straším svoje bolezni, ker sodi, da se kmalu zopet okrep- 
čam. Pripovedoval je potem moj tovariš, da so me našli 



Ér, 



r 



87 



zvečer nezavestnega na samostanskih vratih, ko sem risal 
starodavno Marijino podobo. 

„Nemogoče!* vzkliknem jaz. „Včeraj opoldne sem prišel 
na „porto" in se zagledal v skrivnostno podobo, kako sem 
mogel risati brez jedi in pijače do noci?* 

„Poglejte podobo, ki ste jo narisali, in preračunite, ko* 
liko čaša se potrebuje za tako delo!" nadaljuje vratar. 

Zganem se, ko zagledam sliko, o kteri sodi menih, 
da je moja ; kajti dozdevala se mi je predovršena, da bi jo 
bil mogel prisoditi svoji nespretnosti. In povrh mi je bilo 
prejasno, da je skoro nemogoče, da izvrši oslabela roka tako 
delo. Kako naj bi bil izvršil jaz, dva dni brez jedi, Mari- 
jino sliko? Zagotavljal sem, da sem prihitel v brezupu na 
samostanska vráta, da nisem užil teden dnij poprej gorke 
jedi, da sem pozabil med slikanjem na prosjaško kosilo, — 
in da sem slikaje oslabel. 

„Poglejte slikarjevo ime na podobi, morda rešite sami 
uganko !" pravi naposled tovariš ter pokaže na slikarjev podpis. 

Ozrem se še enkrat na podobo, opazujem podpis in 
priznati móram, da je pisava moja, a slika nerazumljiva 
dogodba. 

Še nekaj dnij ostanem potem v samostanu, akoravno 
sem se že prvo jutro toliko okrepčal, da bi bil lahko za- 
pustil bolniško postelj. V tem času se hočem prepričati 
sam o svoji sliki. Od jutra do večera slonim poleg svoje 
dovŕšené Marijine podobe ter se trudim narisati še jeden 
pot sliko, ki se mi je čudno posrečila na samostanskih 
vratih. Moj trud je bil zastonj. Godilo se mi je, kakor 
prejšnje dni. Kar sem izvršil dopoldne, uničil sem popol- 
dne; kar sem narisal v pozni noci, bila mi je slabá po- 
skušnja drugo jutro. 

Med tem je prišel odločilni dan za mojo slikarsko 
usodo. S čim naj dokážem svojo slikarsko zmožnost za 
višjo šolo? Ker nisem imel drugega, poslal sem svojo, v 
naglici na samostanskih vratih izvršeno podobo za preskušnjo 
v višjo šolo na pregled. 

Že drugi dan me pokliče ravnatelj ter mi naroči, da 
naj prerišem še jeden pot na primernejši papir podobo, kajti 
on sodi, da je dovŕšená. 

„Še jecíno podobo!* vzkliknem jaz. To mi je nemo- 
goče; poskúšal sem že dneve in dneve, a brez uspeha. 

Čudil se je ravnatelj mojemu govoru in me brez dvoma 
obsodil, da sem bolan na umu. 



L 



88 

In bolan sem bil v istini, hudo bolan. Hitel sem názaj 
v samostan, kjer sem slikal prvo Marijino podobo, budoval 
sem se, da so mi podtaknili sliko, ki ni moja, ter mi po- 
vzročili nečast, uničili pošteno moje ime. 

Kaj se je godilo dalje z menoj, ne spominjam se več. 
Zbolel sem za vročinsko boleznijo in obležal v samostanski 
bolnišnici. a 

Tako mi je pripovedpval brat Evstahij. Videlo se mu 
je, da mu lajša srce pripovedovanje iz svoje minulosti, ktero 
je nosil došlej skrito v svojih prsih. 

„Poznejša moja usoda vam je znanä," nadaljuje zopet 
tovariš, kajti pozná večerná ura je naju zasačila v prijatelj- 
skem razgovoru. 

„Ko sem ozdravel," pristaví črez nekoliko brat Ev- 
stahij, „ostal sem stalno v samostanu. Priljubila se mi je 
v bolezni njegova tihota in miroljubje, ktero sem iskal za- 
stonj v svetu. Pozneje sem prosil, da se smem vrniti v 
domovino svojo. Tudi ta želja se mi je izpolnila. Le jedna 
sama mi ostane neizpolnjena. Trudim se že trideset let, 
da bi dovŕšil z barvami sliko, ktera se mi je posrečila nekdaj 
na samostanskih vratih, a tega ne učakam. 

Kedar sodim, da je podoba dovŕšená, nájdem zopet 
nekaj dnij pozneje, da ni primerna oni vzvišeni sliki, ktero 
naj predočuje, in znova pričnem delo svoje. 

Vendar se mi dozdeva, da je to delo, ktero imam zdaj 
na stojalu, zadnje. Od dne do dne čutim, da pešajo moje 
moci, da se mi je utrudil čopič." 

Izgovorivši, odgrne brat Evstahij zagrinjalo na slikar- 
skem stojalu. Ko občudujem na pol izvršeno Marijino po- 
dobo, pravi: 

„Človeška roka je preslaba, da primerno naslika naj- 
svetejše bitje stvarjenja; s tem prepričanjem se tolažim in 
prosím však dan odpuščenja, da sem si úpal slikati tako 
dolgo s preslabimi svojimi močmi kraljico nebes in zemlje." 

Milo se je storilo bratú Evstahiju pri teh besedah, in 
molčé me je spremljal potem po mračnem samostanskem 
hodniku proti izhodu, kajti slutil je morda, da je govoril 
resnico, in da se ne bodeva vec videla na svetu. — 

Bilo je kakih deset let pozneje. 

Vracal sem se črez dolgo čaša zopet v domovino. Na 
potu iz kolodvora.v mesto sem srečal, pogreb. 

Razun dolge vrste mestnih ubožcev in menihov ne- 
kega samostana ni spremljal nihče mrliča. Pridružím se 



j 



*9 



pogrebcem, kajti zanimal me je nena vädni pogreb, in po- 
prašati sem hotel pri tej priliki po samostanskem bratú 
Evstahiju. 

„Ali ste poznali mrtveca, ki ga spremljate k večnému 
počítku?" pozvedujem med potom pri svojem tovarišu, 
sivolasem môžu. 

j,Da bi ga ne bil poznal! Vprašajte dolgó vrsto siro- 
makov, ki obžalujejo njegovo smrt, ali niso poznali brata 
Evstahija kakor svojega očeta, saj je delil však dan kosilo 
na samostanski porti. tf 

Govoril nisem dalje, a ostal sem med pogrebci, da je 
zagrmela prst na krsto in zakrila mojega največjega dobrot- 
nika in prijatelja izza mladih let, brata Evstahija. Nazaj 
gredé se pridružím menihu pogrebcu, kterega sem poznal 
že poprej. * 

Pripovedujem'mu svoje žalostno naključje, ki me je 
privedlo k pogrebu dragega prijatelja. 

„Da, nerazuroljiva se mi dozdeva celo njegova nepri- 
čakovana smrt," pristaví menih in nadaljuje: 

„Nihče bi ne bil sodil, da nas bode zapustil tako ne- 
nadoma brat Evstahij. Povem vam, da rii nikdo mislil, da 
je resno bolan, akoravno je postajal zadnji čas vedno bolj 
molčeč in se je zapiral pogosto v svojo celico. In ondi je 
preživel po cele dni poleg slikarskega stojala. Slikal je svojo 
priljubljeno podobo nebeské kraljice, kakor da bi jo bil 
moral izgotoviti do natančno določenega čaša. 

In dovŕšil jo je v svojem zadnjem trenutku, kajti s sli- 
karskim čopičem v roki smo ga našli pred dvema dnevoma 
mrtvega poleg izgotovljene Marijine podobe. 

„Lepa smrt!" vzdihnil je menih in si utrnil solzo v 
očesu. In jaz, kaj sem mislil jaz? Zavidal sem v istem 
trenutku srečnega brata Evstahija. 




^■jTrVi veijniK letacajgmajster tiuier stojo vojsko mea ueiov-l 
ffiflj cem in Beljakom, da bi zgrabil Francoze in jih pre-" 
® gnal s Koroškega. Dne 28. velikega srpana nápade 
francoska vojska Avstrijce med Beljakom in Rožekom. Ker 
so pritískali sovražniki z veliko silo, podrli so avstríjski pi- 
jonirji ' most v Beljaku in požgali nekaj kôz (johov) mostu 
pri Rožeku, da Francozi niso mogli za njimi na levi breg 
Dravé. 

Pri Jezernici (Seebach) je začel delati pijonirski stotnik 
Beranek s 64 pijonirji okope (šance), da bi se lažje ustav- 
ljali Avstrijci Francúzom. Druge svoje vojake je imel raz- 
deljene v Kokri, na Ljubelju, v Bistrici v Rožni dolini, v 
Hodisah, pri Kriví Vrbi, Blatogradu in Trgu (Feldkirchen); 
razun tega je prišel Še jeden vod (oddelek) Svieteckijeve 
stotnije (kompanije) pod Krivo Vrbo. 

Sevéda ti oddelki sami niso mogli storiti vsega; po- 
magalí so jim vojaki drugih oddelkov in knietje iz bliž- 
njih vasij. 

Dne 6. kimovca 1. 1813. pa napadejo Francozi Avstrijce 
tudi pri Bistrici v Rožni dolini. Hrabro se branijo naši 



1 í'ijomrji morajo delati vojne mostové, za ktere vozíjo gradivo a 
aeboj, razdirati ali popravljati železnice, ceste, mostové, okope itd. 



91 

YOjakL Ko jim pa príde namestni kralj Evgen sam s Kranj- 
skega skóz Medveďov dol in črez Žingärico v síran in za 
hrbet, morajo se umakniti iz Bistrice. Pomaknejo se črez 
most pri Humbergu na levi breg Dravé. Pijonirski nadpo- 
ročnik Nehiba je bil pri zadnji stráži. Da Francozi ne bi 
mogli pritiskati za našimi, dá podreti nekaj kôz mostu na 
desnem bregu in zažge potem most od levega brega sem. 
Le v sredi reke so ostale štiri koze. 

Sevéda so morali tudi pijonirski oddelki, kar jih je 
bilo na desnem bregu Dravé, črez reko nazaj ; le oddelek v 
Eokrí je ostal tam, ker je bila Kokra še v avstrijskih rokah. 

Prijazni čitatelj bo mislil morda pri sebi: Zakaj pa 
Hiller ni poklical pomoci iz Kokre, od Mengša, in s Hrvat- 
skega, kjer so stali tudi njegovi vojaki, na pomoč, da bi 
užugal Francoze na Koroškem? 

Tega ni storil, ker je hotel pustiti svoja krdela na 
Eranjskem in Hrvatskem, in med Gelovcem in BeJjakom je 
bil itak varen, ker ga je bránila Dravá. Da so ga na- 
padli Francozi, morali so poklicati svoje čete s Kranjskega 
na Koroško. Med tem pa so pritisnili generáli Fôlseis proti 
Mengšu, Radivojevič in polkovnik Milutinovič iz Earlovca 
na Kranjsko, generál Nugent pa v Istro ter zagnali Fran- 
coze nazaj. Zmaga pri Bistrici Francozom ni pomagala nič, 
kajti morali so posiati zopet svoje oddelke s Koroškega na 
Kranjsko in v Istro, da bi ustavili s tem Avstrijce. Tako 
so pa oslabili svojo moč na Koroškem, in Hiller je mogel 
zopet poskušati prodreti črez Dravo. 

Pijonirji so imeli med tem seveda dosti opravka med 
Gelovcem in Beljakom. Ob mostih pri Rožeku in Hum- 
bergu sta stala samo dva mala oddelka pijonirjev. Však je 
štel le po jednega korporala, nekaj tesarjev in po nekoliko 
pijonirjev. 

Ko zve Hiller, da je odšel del Francozov na Kranjsko, 
odloči se napasti Francoze na Koroškem. V ta namen pa 
mora črez Dravo. Ali kje naj bi šel črez reko? 

V Beljaku in Rožeku je desni breg višji od levega, in 
blizu mostov so poslopja, iz kterih sovražnik lahko nadle- 
guje delavce, ki bi popravljali most. Pa če bi se posrečilo 
tudi napraviti most, zaprečil bi vojakom lahko prehod črež 
most. Vseh teh nadležnostij pa pri Humbergu ni. Tu je 
lévi breg višji in na desnem bregu blizu vode ni hiš, v 
kterih bi se mogli vgnezditi Francozi. 



1 



92 



Zato se odloči popraviti najprej most pri Humbeŕgu. 
Ko bi prišel del njegovih vojakov tu na desno strán Dravé, 
zgrabil bi Fraňcoze v Rožeku od dveh stranij in jih tako 
lahko spodil nazaj. 

Inženirski nadporočnik pi. Múhlwerth se ponudi iz 
proste volje za vodníka ternu delu. Odkažejo mu torej zato 
oddelek pijonirjev, ki je bil tam, in tesarjev od pešcev. 

Most je bil prej dolg 208 metrov, nosilo ga je 24 kôz, 
ki so stále po polosem do poldeset metrov vsaksebi. Od 
levega brega je bilo zgorelo 16 kôz skoro do vode, na sredi 
vode so pa stále štiri še cele, na zadnjih štirih proti des- 
nému bregu pa samo mostnic ni bilo, ker so jih pometali 
Avstrijci 6. kimovca y vodo. Na desnem bregu je stala 
francoska straža in pridno opazovala, kaj počenjajo naši. 

Po dne 16. kimovca pripravijo Avstrijci skrivaje lesa 
in vsega, kar je bilo treba. Ko se naredi noč, lotijo se dela. 
Pijonirji so našli že prej dva čolna. Ta sta jim rabila práv 
dobro. Molčé in tiho, kolikor se je le dalo, začnó junaki 
delo. Najprej je šlo za to, da bi napravili brv do kôz na 
sredi vode. Zato prepeljejo nekaj tesarjev do prvé požgane 
koze. Ožgane pilóte (stebre) odžagajo jednako visoko, pri- 
pnejo nanje blazino po' črez in položé nekaj trámov do 
brega, naložijo desk na trámové, in brv do prvé koze je 
bila gotova. 

Potem pa delajo brv do druge, tretje koze itd. 

Dve uri so že delali naši brez prenehljaja; pot je lil 
hrabrim junákom curkoma z lic, a ne jenjajo. Eakor po- 
nočni duhovi so tekali možje s težkimi bruni na ramah tiho 
in pridno po brvi sem ter tja in so delali naprej. Kar za- 
paží francoska straža, da se snuje kaj nenavadnega njej 
nasproti. Začne torej streljäti. Avstrijci so bili rázpostavíli 
sevéda tudi svoje strelce na desno in na levo ob bregu, da 
bi mpgli odgovarjati, ko bi hoteli sovražniki motiti delo. 
Tudi ti začnó pokati. Ali v temi ni bilo moci meriti. 
Lahko bi se bilo zgodilo, da bi streljali iíaši na svoje de- 
lavce samé. Zato pokliče nadporočnik delavce nazaj in 
ukáže za nekaj čaša strelcem, naj. nehajo streljäti. Počasí 
utihne tudi pokanje na stráni francoski. 

„Zdaj pa le zopet na delo!" ukáže častnik, in pijonirji 
začnó zopet svoj posel. Predno se prikáže zora na nebu, 
bila je brv do štirih kôz, ki so še stále cele sredi vode, go- 
tova. Da bi mogli odvračati za dne sovražnika, nasuli so 
pijonirji vrece (žaklje) s peskom ter jih naložili v kupé na 



i 



r 



93 



i stoječih kozah na stráni proti sovražniku. Napravili so 
tako prsobran, skoz kterega svinčenke iz pušek niso mogle 
prodreti. Za prsobran so pa postavili dvajset izbranih strelcev. 

í Komaj se zdani, opazi francoska straža, kaj so ji po- 

stavili naši po noci pred nos. Hitro začne streljati. A naši 
strelci jim odgovarjajo tako krepko in dobro, da se mora 
umakniti francoska straža nazaj. Tako so mogli dodelati 

Ipijonirji brv do stoječih kôz popolnoma. 

Ko se naredi zopeťnoč, začeli so delati brv od stoječih 

; kôz na desni breg. Eakor so dodelali brv do bližnje koze, 

j prenesli so tudi vrece peska na njo, da so mogli strelci tem 
bolj odganjati sovražnike. 

Ob treh zjutraj 19. kimovca so porinili junaki trámové 
z zaďnje koze na suho. Komaj so jih pokrili z deskami, 
vderó strelci na breg ter odženó sovražnika toliko, da so 

j mogli pešci in konjiki za njimi. Ti krenejo mahoma skoz 

; Strugo, Svetno vas, Bistrico in Sveče naprej po Rožni dolini. 



Še bolj težko je bilo delo pri Rožeku. Tu je bila 
Dravá 170 metrov široká in poldrugi do poltretji meter glo- 
boka. Most, tí je segal iz Šmišvavč v Rožek, meril je 174 
metrov in je stal na osmih kôzah, ki so bile po 20 do 30 
metrov vsaksebi. Do prvé koze na levi stráni je bil most 
še dober, od druge in tretje so pa zgoreli piloti skoro do 
vode. Na desnem bregu je bil most še cel. Trebalo je 
torej napraviti mosta le za kakih 42 metrov. To bi ne bilo 
preveé, a niti lesa, niti čolnov ni bilo najti. Vrh tega je bil 
zasedeí sovražnik desni breg. Na desno in na levo si je 
ifckopal jarke za strelce, bližnje hiše je zasedel in pripravil 
za brambo, nekoliko bolj vzadi je pa postavil nekaj topov. 

Od pijonirjev je bil v Šmišvavčah korporal Linhart. 
Imel je samo 12 pijonirjev pod svojim poveljem. 

Po noci od 18. na 19. dan kimovca navozí Linhart iz 
bližnjih vasij, iz Lipe, Zoparč itd. lesa in desek, kolikor jih 
je bilo treba, pred most. Med lesom sta bili še najboljši 
dve velikí požarni lestvi (lojtri). 

Zjutraj 19. kimovca se zberejo čete, ki bi naj šle tukaj 
črez Dravo. Med Šmišvavčami in Zoparčami razpostavijo 
Avstrijci svoje topove in začnó streljati ob sedmih na ro- 
žeški grád in na vas. Francozi odgovarjajo krepko; pijo- 
nirji morajo delati v ognju. Dva trámová položé na ohra- 
nje ni del mostu, nánja denejo valjarje in tako porinejo prvo 



1 



94 



lestvo do pilota požgane koze, ki je molel še iz vode. Nato; 
denejo nekaj desek na lestvo, in slabá brv je bila gotova.1 
Da jo utrdijo, položé še na levo in na desno strán lestvej 
po jeden trám, in most do srednje koze je bil narejenj 
Tri četrt ure je trpelo to delo. Francozi so streljali pridno ;i 
korporala Linharta so ranili, dva pomagača pa ustrelilL 

Sedaj je trebalo napraviti brv še do stoječega mostu.; 
Pa tu je šla trda. Na ozki, zibajoči se brvi niso mogli 
delati veliko priprav, zato poskusijo poriniti drugo lestvo iz^ 
proste roke naprej. Ali ko jo porinejo na pol njene dol- 
gosti, niso je možje vzadi mogli več vzdržati. Lestva se 
nagne proti vodi. Ko bi padla v vodo, potegnila bi jo reka 
s seboj, in potem bi ne bilo mqgoče dodelati mostu, ker 
drugega pripravnega lesa niso imeli. Sovražniki so streljali 
neprenehoma. Ker naši lestve niso mogli spraviti na most, 
priveže pijonir Vojtiček vrv za klin na koncu lestve; drugi 
konec vrvi pa priveže sebi črez pas, skoči v vodo ter splava 
do mosta. Srečno pripláva tja, zleze na most in potegne 
lestvo kvišku. 

Komaj ga pa zagledajo Francozi, skočijo trije proti 
njemu. Vojtiček pa opusti delo in jim skoči naproti. 
Prvému izvije puško iz rok, pobije ga s kopitom in se za- 
kadi nad druga dva. Med tem vržejo pijonirji nekaj desek 
na lestvo in hite Vojtičku na pomoč. Za njimi pa priteče 
druga stotnija (kompanija) 26. (tedaj koroškega) polka Hohen- 
lohe - Bartensteinskega pod stotnikom Stadlerjem. Vojaki so 
morali posamez črez brv. Prvi pride poročnik Rački na desni 
breg, a hudo ranjen páde na tla. Pa kmalu je bila vsa 
druga stotnija na suhem. Vrze se nad Fŕancoze v jarek 
za strelce in jih zapodi proti grádu. Prvá stotnija, ki je 
streljala z levega brega, dokler je prehajala druga, príde 
hitro tudi na desni breg. Junaško naskočita obe združení 
grád, polastita se ga ter osvojita dva topova. Avstrijski to- 
povi so bili namreč že užgali z granatami grád in cerkev 
sv. Mihaela. 

Ob devetih že ni bilo več sovražnika v Rožeku. 

General Frimont je pohvalil hrabre pijonirje. Na njegov 
svet sta dobila korporal Linhart in pijonir Vojtiček srebrni 
svetinji, trije pijonirji, Ecker, Ertel in Bodendorfer, pa však 
po štiri zlatnike. 

A žalibog, korporal Linhart ni mogel uživati dolgo 
zaslúžene časti. Umri je kmalu za svojo ráno. 



J 



r 



95 



II. 

Boji med Arstrijci in Franeozi pri Šmohorju in pri 

Pontablu leta 1813. 

Meseca kimovca leta 1813. se je ustavila francoska 
vojska Avstrijcem ob Dravi. Stotnik Pirquet je bil z jedno 
stotnijo (kompanijo) 8. lovskega bataljona v Sachsenburgu. 
Kar mu dojde dne 14. kimovca povelje, naj skúša pozve- 
deti, kako je za hrbtom francoske vojne. Zato se splazí 
med Sachsenburgom in Mathausom črez gore v Ziljsko do- 
lino do Šmohorja, pregleda Kreuzberg ter pride črez gore 
'mimo Belega jezera v Paternijon in črez Schutt in Lipo 
(Lind) nazaj. To podjetje je bilo nevarno, ker se je plazil 
práv blizu sovražnika, ali posrečilo se je junaku. 

Na njegovo poročilo pošije generál Eckhardt podpol- 
kovnika Mumba od 8. lovskega bataljona s štirimi stotni- 
jami lovcev, štirimi stotnijami Jelačičevih pešcev, tremi 
stotnijami graničarjev in z oddelkom huzarjev Frimontovega 
polka, naj spodi sovražnike s Kreuzberga, in naj prodere 
do Šmohorja. Podpolkovnik dá stotniku Pirquetu tri stot- 
nije, naj gre okoli Kreuzberga, da bi prišel Francozom za 
hrbet. Ali sovražnik se je že umaknil. Že 15. kimovca je 
bil torej zjutraj na vse zgodaj ves avstrijski oddelek v 
Šmohorju. 

Ob jedni uri popoldne zapazijo sovražnika na poti, 
ki pelje v Borlje (Fôrolach). Ko pa naleti sovražnik na 
avstrijske stráže, pošije bataljon na grič pri Spodnji Beli 
(Nieder-Vellach). Naši so mislili, da je sovražnika vzadi še 
veliko; zato so se že hoteli ukloniti. Ali stotnik Pirquet 
opozori, da sovražnika ne more biti veliko, ker bi se ob- 
nášal sicer vse drugače. Ponudi se torej, da zapodi sovraž- 
nika s samo svojo stotnijo in zve natanko, koliko ga je. 
Podpolkovnik mu dovolí. S svojo stotnijo in z oddelkom 
graničarjev se spravi na pot. Nadlovca Kochá pošije z 
malim krdelom na desni naprej, naj se splazi skoz gozd, 
ter naj prime sovražnika od zadi, sam se ga pa loti od 
spredi. Franeozi na svojih straneh niso imeli stráž. Pirquet 
se priplazi s svojimi po grmovju na sto korakov blizu na- 
sprotnika. Sovražnik začne streljati nanj, ali v grmovju 
niso zadevali dobro, a naši pa, ker je stal nasprotnik na pla- 
nem. V malo minutah je ležalo Francozov dosti mrtvih 
in ranjenih na tleh. Kmalu pride tudi nadlovec Koch od 



» 



96 

stráni in od zadi. Ko poči prvi strel od te stráni, zakadi 
se stotnik z bajonetom nad sovražnike in jih razkropi terH 
zapodi nazaj v gozd. Na mestu, kjer so stali Francozi, le-^ 
žalo je kakih 40 mrtvih in ranjenih, 21 so jih pa zajeli. 
Naši so izgubili samo 2 mŕtva lovca in 3 graničarje, ra- 
njenih je pa bilo vseh vkup pet. 

Zjutraj 16. kimovca ukáže generál Eckhardt stotniku 
Pirquetu, naj gre s svojo stotnijo hitro pod Lipo (Lind) 
nazaj, da bi šel v Paternijon. Komaj je bil stotnik štiri 
ure na potu, napadejo Francozi podpolkovnika Mumba ter*? 
ga potisnejo iz Šmohorja do Kreuzberga nazaj. Zato pošije 
generál Eckhardt stotnika Pirqueta z njegovo stotnijo, z 
dvema stotnijama graničarjev in z dvema Jelačičevega polka 
podpolkovniku na pomoč, naj se polasti Šmohorja. Dne 
17. kimovca se združi torej pri Kreuzbergu z Mumbom; 
sovražnik se je pa bil umaknil že nazaj ter se postavil \ 
pred Šmohorjem. Tu je stal francoski generál Piati s tremi 
bataljoni in z oddelkom lovcev na konjih. 

Ob jedni uri popolďné dne 18. kimovca pride Mumb 
s Kreuzberga in se pripravlja v Višprijah (Weisspriach) za * 
daljno delovanje. Pirqueta pošije z njegovo stotnijo, z jedno 
stotnijo Jelačičevega polka s stotnikom Vanguezom in z 
graničarsko stotnijo s stotnikom Baričem in z jednim vodom 
(Zug) huzarjev s poročnikom Balgho po hrbtu gorá, naj 
nápade Šmohor od stráni. Na česti se pa loti Mumb 
sam sovražnika. Ta se bráni hrabro. Ko pa opazi, da 
je Pirquet že na Radencah (Radnig) in mu šili za hrbet, 
vdere jo skoz Šmohor nazaj, kterega takoj zasede Mumb. 
Pirquet je pa vedel, da pelje cesta, po kteri se je umikal 
sovražnik, okoli gore. Zato pošije svojega nadporočnika 
Andela z Mumbom po česti naprej, sam jo pa krene po 
gozdih, jarkih in po skalovju, po kterem ni bilo nobene 
steze, naprej in pride v poldrugi uri do Spodnje Bele 
(Nieder-Vellach). Ves čas je deževalo; previdni junák pa 
ukáže svojim vojakom, naj pokrijejo puške, da se ne zmo- 
čijo, da bi mogli vendarle streljati. Kar zagleda sovraž- 
nika, umikajočega se po česti v gostih trumah. Skoz njivo, 
na kteri je stala visoka koruza, pride na osemdeset korakov 
do sovražnikov. Ko je bil že med njimi, vstrelé njegovi lovci. 
Francozi pa še streljati niso mogli, ker jim je bil dež puške in 
smodnik premočil. Začnó torej bežati, kolikor le morejo. 
Stotnik Pirquet jo vdere z dvema huzarjema za bežečimi. 
Seká na desno, seká na levo in se polasti z lastno rcYo 



i 

j 



r 



97 



írancoske zástave. Ker pa ni vedel, ali ne stojé proti Šmohorju 
še drugi francoski oddelki, pošije lovce in graničarje za be- 
žečimi, Jelačičevo stotnijo pa postaví na čestí, da bi ga va- 
rovali od zadi. Ali med tem pridirjajo štirje huzarji od 
Jlumba po česti od Šmohoxja. Pirquet zve torej, da se mu 
od zadi ni bati Francozov. Njega so sunili dvakrát z bajo- 
netom, ko se je polastil zástave, in tudi konj njegov je bil ra- 
njen, ali vendar se zakadi s šestimi huzarji zopet za sovraž- 
nikom. Cesta je ozka, na stranéh stojé plotovi ; sem ter tja 
so se skúšali uátavljati sovražniki, ali videli niso v dežu, da 
je Avstrijcev le malo, zato se jih je dalo veliko ujeti. 

Ni še pretekla ura, in prodrl je vse tri bataljone in 
jih razkropil vse ali jih pa ujel. Francoski generál Piati je 
bežal sam kakor slep, njegovega konja so ujeli naši in do- 
bili vso njegovo prtljago v pest. Da, še poročnika Rosen- 
dfla od Jelačičevega polka, kterega so prej ujeli Francozi, 
osvobodijo z njegovim oddelkom. Hitro mu ukáže Pirquet, 
naj obproži svoje ljudi s francoskimi puškami, ter naj žene 
ujete Francoze nazaj. Izmed svojih huzarjev je moral po- 
siati tudi dva z ujetimi konji nazaj, tretjemu so pa bili za- 
bodli sovražniki konja; torej je imel stotnik Pirquet samo še 
tri huzarje pri sebi. S temi se napoti proti sovražniku 
nazaj. Po česti je ležalo vse polno mrličev, kar jih je pa 
bilo jetnikov, kterih ni mogel posiati vseh v Šmohor nazaj, 
poskákali so črez plotove ter se poskrili po gozdih. Noč je 
že bila, in ni mogel za njimi. Stotnik je hotel v Borlje, 
da bi dal poiskati begune, ali zdaj pride povelje, naj se 
umakne nazaj v Šmohor. 

Tri ure je stopal s svojimi, predno je dospel v vas. 
Vojaki so bili že silno spehani. Vesel ga pozdraví podpol- 
kovnik Mumb. Zvedel je še le o sijajni zmagi, ko sta prišla 
huzarja z ujetimi konji do njega. Več kakor dve sto po- 
bitih Francozov je ležalo na česti; jetnikov so pa prignali 
nad tri sto, in med njimi so bili trije poveljniki francoskih ba- 
taljonov. Drugi dan so še nabrali osem sto pušek in osem- 
najst bobnov. Pirquet sam je imel tri rane, njegovega konja 
so zbodli sovražniki dvanajstkrat z bajoneti. Tudi vsi hu- 
zarji in njihovi konji so bili ŕanjeni. Ti huzarji so bili : 
korporal Fran Bognar, huzarji Štefan Sostaj, Drag Nikovič, 
Štefan Oédor, Štefan Kováč in Ivan Kôkeny. Zadnjemu so 
zabodli konja. 

Še petnajst dnij kasneje so prihajali Francozi v bližnje 
vaši. Skrivali so se po bližnjih gorah in hostah; polo- 

Večernice. 46. zv. 7 



98 

vili so jih počasí dve sto. Tako je bilo jetníkov v tem boju 
vseh vkup pet sto. 

Francozi so se umaknili prestrašení iz Paternijona, za- 
pustili so Dravo. General Eckhardt se pomakne proti Zilji. 
Za toliko hrabrost je nasvetoval poveljnik stotnika Pirqueta 
za majorja. 

Že 27. kiinovca pošije generál Eckhardt podpolkovnika 
Mumba iz Šmohorja v Dropolje (Trôpelach), naj se skúša 
splaziti v Karnske planine, da prime sovražnika za hrbtom. 
Ta pošije majorja Pirqueta z dvema stotnijama lovcev in z 
jedno stotnijo Jelačičevega polka naprej. Ta si nabere dve 
sto kmetov s sekirami, lopatami in krampi, da bi podirali 
sovražnikove zaseke. Tam kjer pelje steza od Nassfelda v 
Pontabel se je ustavil sovražnik. Po najvišjih skalah je 
razpostávil stráže, steze in pota pa je zadelal z drevjem in ka- 
menjem, da Avstrijcem ni bilo moci naprej. S skalovja so 
streljali Francozi na naše, da nikakor niso mogli prodirati. 
Major vpraša torej kmete, ali bi se ne dalo priti na pečevje 
na desni stráni. Nobeden se še ni plazil po teh strarínah, 
saj pa tudi ni bilo videti, da je mogoče splezati na tako pe- 
čevje. Naposled se oglasi neki pastir: „Enkrat sem bil tu 
gori; iskal sem izgubljene koze, ali v drugo si ne upam 
gor!" Toda major se ne ustraši. Stopi pred svoje vojake in 
reče: „Zdraví ste in močni; ta slabotni pastir je bil enkrat 
tu gori; ali si upate vi na to pečevje?" Kar iz vsega grla 
se oglasijo junaški vojaki : „Kamor hočete, grefno, gospod!* 
Vesel postaví Pirquet petdeset mož v ozko dolino in jim 
zapove, naj stražijo, da mu Francozi ne pridejo za hrbe t; 
drugo jutro naj pa začnó nadlegovati sovražnika Saní pa 
pleza z ostalimi po pečevju. Pot je bila težavna, vojaki so 
plezali po skalah kakor divje koze, drug drugega so morali 
vleči s skale na skalo. Tri ure so se trudili. Eončno naj- 
dejo na vrhu pot, ki pelje v dveh urah v Pontabel. Delala 
se je že noč. V temi ni bilo mogoče naprej, zato obstojí 
stotnik in pošije pastirja, ki je bil znan v Pontablu, naj 
gre tja ter pozve, kako in kaj je tam, pa da naj príde nazaj. 

Noč je bila temná; pastir odide, vojaki pa taboré na 
hríbu. Zeblo je reveže, da je bilo joj, ali nobeden ne t oži; 
sijajne zmage zadnjih dnij so jih navduševale. Ob dveh po 
polnoci se vrne pastir. Takoj stopi pred majorja in spo- 
roch „Ob potu v Nassfeld stojí samo straža petih mož, skoz 
goščo sem se splazil mimo nje. V Pontablu je vse mimo. 
Zvedel sem, da je kakih 400 Francozov v mestu, pri me- 



i 



99 

ôéanih so na stanu. Prejšnji dan je prišlo iz Italije več voz, 
pripeljali so se generáli in častniki. Ne bilo bi težko jih 
sapasti. Stražo ob potu dobimo lahko v pes t." 

Takoj se spravi Pirquet na pot. Komaj je zažarilo 
solnce na vzhodu, pride ob bregu reke Pontebe le pol ure 
od Pontabla z gore. Hotel je prepreči česti, kterih jedna 
pelje v Naborjet, druga pa na Italijansko, da bi prišel na 
ono strán Pontebe ter zajel tako sovražnike od vseh stráni j. 
Ko pa pride na četrt ure od trga, naleti na francosko pa- 
truljo. Ta začne streljati. Na griču pred trgom je stal že 
večji oddelek sovražnikov. 

Eo je dobil namreč podpolkovnik Mumb poročilo od Pir- 
queta, da je v Nassfeldu, namenil se je prijeti sam tudi so- 
vražnika, da bi mu zakril, kaj snuje Pirquet od svoje stráni. 
Pozno na večer prejšiyega dne se pomakne proti sovraž- 
niku. Ta sporoči to v Pontabel. Ob jedni po pol noci dojde 
ta vest Francozom v trg. Hitro pokličejo svoje vojake k 
orožju ter pošljejo stráži na potu v Nassfeld pomoci. Za- 
•torej ni šlo, kakor je menil Pirquet. Vendar se ne pre- 
straší. Hitro nápade patruljo ter jo zapodi proti Pontablu. 
Na griču pred trgom je pa stalo kakih dve sto sovražnikov 
na pokopališču. Spodi pelje most črez Pontebo; samo po 
njem se more v mesto. Ali tu ni bilo mogoče. S poko- 
pališča bi bili postrehli Francozi lahko vse naše vojake. K 
sreči pa Francozi na desnem bregu Pontebe niso razposta- 
vili nič vojakov. Pirquet opazi to, pa pošije nadporočnika 
grófa Auersperga s sto lovci, naj prebrede takoj reko, ne 
da bi streljal na sovražnika, in naj se vrze na oni straní po 
česti skoz Pontebo so vražniku za hrbet ter ga zgrabi z ba- 
jonetom. Auersperg stori tako. Voda je segala vojakom 
sicer do trebuha, vendar pride srečno na ono strán. Ta 
hip nápade Pirquet sovražnika na ppjtnopališču. Francozi 
vidijo kmalu, da jim pride Auersperg ia hrbet, prestrašijo 
se in zbežijo. Naši pritisnejo za njimi ter jih podé skoz 
Pontabel do prvega mosta na česti proti Naborjetu. 

Pirquet pošije oddelek na cesto, ki pelje na Italijan- 
sko, naj se ustaví pred mestom ter ga varuje od te stráni. 
Poročnika Bayerja pa odpraví, naj príme Francoze, ki so 
stali na stezi v Nassfeld od zadi ter se združí z oddelkom, 
ki je ostal v Nassfeldu , da varuje pot glavnemu krdelu. 
Sam pa hiti na pošto, dá si osedlati konje in posadí nekaj 
svojih strelcev na nje; kar pride vest, da pritiskajo Fran- 
coz' z veliko silo po česti iz Naborjeta. 



L 



100 

Zato ukáže hitro stotniku lovcev, naj uniči strelivo in 
•živež, kar ga je imel sovražnik nabranega, sam pa hiti na 
cesto proti Naborjetu. Tam je stal poročnik Leon s štiri- 
desetimi lovci in tridesetimi graničarji. Že se je začel umi- 
kati. Pirquet ogovori svoje, zakadé se z bajonetom nad 
Francoze. Sam jih ujame sedem, druge pa zapodi do mosta 
pri Lípalji vaši (Leopoldskirchen). Tam se ustavijo sovraž- 
niki na griču za vasjo. Potem pokliče oddelek iz Pontabla 
in nabere kmetov, kolikor jih le nájde, naj podferejo most, 
da sovražnik ne bi mogel za njim. Hotel je namreč v Pon*- 
tabel nazaj. Že je bil most skoro podrt, le jeden trám je 
ležal še na svojem mestu, kar pridere sovražnik, ki je dobil 
med tem pomoci iz Naborjeta, proti mostu. Pirquet raz- 
postavi svoje vojake na desnem bregu reke po hišah in 
sprejme sovražnike s tako dobrim in silnim streljanjem, da 
se je moral umakniti tudi v hiše na onem kraju. 

Zdajci pride povelje od podpolkovnika Mumba, naj se 
vrne v Dropolje. Ob jednem zve, da se je združil poročnik 
Bayer z oddelkom v Nassfeldu. Sovražnik je videl, da so 
se polastili Avstrijci Pontabla; ni čakal naših, pobral je 
pete po skaloyju in grmovju. Pirquet je pa moral ubogati, 
moral je nazaj. Ali to je bila težka reč. V Lipalji vaši, 
komaj sto korakov daleč, stal je sovražnik. Gotovo bi pri- 
tískal za njim in postrelil 'mnogo vojakov. Zato se odloči 
junák prijeti sovražnika še enkrat. „ Sovražnik si ne upa 
k nam! a reče Pirquet svojim vojakom, „hajdimo mi nad 
njega!" Dá zatrobiti. Po zadnjem trámu mosta steče pod- 
lovec Speradio prvi na ono strán, trobec za njim; kar lovcev 
ni moglo po trámu na ono strán, poskáče jih v vodo. Pre-j 
bredejo reko ter se vržejo na Francoze, Ti si niso upalť 
počakati Avstrijcev, umaknejo se. Naši se vrnejo na desni 
breg reke, vržejo zädnji trám mosta v vodo in se odpravijo 
v Pontabel. Sovražniki si niso upali za njimi. Tako je 
ugnal pri Lipalji vaši Pirquet s sedemdesetimi moži sedem- 
krát toliko Francozov. Vsi Avstrijci so bili junaki, prvá med 
njimi Pirquet in poročnik Leon od Jelačičevega polka. 

Med tem so pometali graničarji v Pontablu in v Pon- 
tebi sovražnikovega kniha, moke in ovsa, kar ga niso mogli 
vzeti s seboj, v vodo. V -bolnišnici je bilo 80 bolnikov. 
Tem niso nič storili; 120 pušek so pa vzeli s seboj. Nato 
se napotijo črez Nassfeld v Dropolje. Trinajst ur je bil 
Pirquet gospodar v Pontebi in Pontablu; še dolgo bi se bil 
bránil lahko, ali moral je nazaj, ker je stala še francoska 



r 



101 



vojska od Naborjeta do Trbiža; tej bi se ne bil mogel 
ustavijati dolgo. Mnogo Francozov je. ležalo mrtvih in ra- 
njenih; pri mostu v Lipalji vaši so jih paujeli 23. Te so 
gnali s seboj. 

Ko príde Pirquet v Dropolje nazaj, dobi povelje, naj 
ostane tam ter bráni ta kraj. Tri dni (30. kimovca, 1. in 
2. vinotoka) zaporedoma so ga napadali sovražniki, ali vsa- 
kokrat jih je zapodil s krvavimi glavami nazaj. 

Dne 5. vinotoka se zbere Eckhardtova brigáda pri Sv. 
Štefanu. Hotel je spoditi Francoze iz Bistrice ob Zilji, kjer 
so se utáborili in napravili mocne okope (šance). Tudi zdaj 
pošije Pirqueta s štirimi stotnijami po gorah sovražniku za 
hrbet. Ali sovražniki se niso upali čakati avstrijskih ju- 
nákov; umaknili so se brez boja. Dobro so že vedeli, da 
jim ne bo mogoče držati se dolgo na Koroškem. 

Dne 7. vinotoka jih napadejo namreč Avstrijci od Pod- 
kloštra sem proti Trbižu. Iz Ziljske doline jim pride od- 
delek skoz Vrtinov log za hrbet. Vodil ga je Tičev Anza 
(Janez Grilc) iz Žabnic, kterega so bili ujeli na Gorjanski 
planini ter ga že obsodili na smrt kot vohuna. Zato so mo- 
rali odriniti Francozi s Eoroškega. 



Nekolo črtic xl žiYljenja starega ZelniCa. 

Spísal Janko Barle. 

rako, da ga niste poznali? .... Poznalo ga je pri nas 
l vsako detéšce, a kaj samo pri nas v naši mali vasici, 
poznali so ga tudi drugje, celo v sami stolni Ljubljani, in 
to ni, kar si bodi. Ne verujete tega? . . . Kakor hočete, 
silil vas ne bodem, to p?t vem, in to je pravá božja istina, 
da so mu sam premilostljivi gospod škof štirinajstkrat noge 
umivali, ko je prišel na velikí četrtek v Ljubljano za „jogra u , 
in kako, da ga niso potem poznali? Hm, rad se je spo- 
minjal sam tistih velikih četrtkov, ko je dobil novo, novcato 
obleko, jédel pri škofovi mizi in dobil še nekaj na pot. 
Taká odlika doletí redkokoga, a njega, častitljivega, ljubez- 




102 

nivega starčka je doletela, in zaslúžil jo je. Torej poznali 
so ga tudi v Ljubljani, in ne kdorsigabodi , poznali so ga 
odlični gospodje, celo sam premilostljivi knezoškof, poznali 
so ga in spoštovali starega Zelniča. 

Vsako leto pobere kterega izmed vaških očakov, a mó- 
ram priznati, da nisem za nobenim toliko žaloval, kakor za 
starim Zelničem. Dä, še celo sedaj, ko gá že več kot jedno 
leto krije zelena gomila, še sedaj ga pogrešam in se mnogo- 
krat spominjam na one urice, ktere sva presedela na klopi 
pred njegovo hišico. Tako rad sem poslušal njegovo krepko, 
jedernato govorico, gledal mu v častitljivo, nagubano lice, 
na kterem je počivalo pravo zadovoljstvo. Res, Bog vé 
kakšen korenjak ni bil starí Zelnič, vendar bil, je še dosti 
krepak v svojih štiriinosemdesetih letih. Z lica mu je od- 
sevala neka odločnost, ktera se je pa vendar z leti izgub- 
ljala, in starček je postajal vedno bolj blag in mehek. Tudi 
glava mu je lezla že bolj naprej, in ni čudno, saj leta so 
leta. Tista njegova glava mu je bila posuta s sivimi lasmi, 
kteri so se le na temenu malo proredili; pod nizkim, na- 
braním čelom mu je počivalo dvoje ljubeznivih, živähnih 
očij, nos mu je bil bolj majhen, ústa še dosti široká, a nos 
in pa šiljek brade sta se mu že precej približala, ker je bil 
možiček redkih zob. Kaj hočete, starost je starost, vendar* 
je bil stari Zelnič v svojih letih še pravi korenjak. Častit- 
ljiva je starost, in malokdo jo doživi. 

Stari Zelnič je bil marsikaj v svojem življenju — bil 
je jeden izmed tistih Ijudij, ktere lahko porabiš pri vsakom 
opravilu, in kteri se vsemu hitro priučé. V svoji mladosti 
je pasel koze, potem krave, hodil v dnino, tkal, kasneje je 
opravljal službo cerkovnikovo, potem je barval zvonike, 
bavil se s poljedelstvom, a v svoji starosti vezal sosedom 
knjige, pospravljal pri domu in zopet pasel svoji dve kra- 
vici. Brez dela ni bil nikdar, in da si ga odvedel v go- 
sposko hišo, stregel mu tam in ga hranil, kar sť ga le naj- 
bolje mogel, vendar mu zabránil delati, obolel bi ti Črez 
dva dni zato, ker ne bi smel delati. To je lepa čednost. 
Vendar znal je stari Zelnič tudi za ono svetopisemsko : 
„Dajte Bogu, kar je božjega!" — pa ga ne bi bil nikdo 
prisilil, da bi zgrabil v neďeljo za težje delo, dasi je tako 
rad delal. Ne, tega ne ! Bil je prvi v cerkvi, a zadnji odšel 
iz cerkve. Prebiral je debele jagode svojega molka, ali pa 
tudi čital iz knjige, in takrat si je nataknil naočnike. Sedel 
je vedno v prvi klopi, in lepo ga je bilo videti častitljivega 



r 



103 



\ starčka. Ali báli so se ga pa vendar otroci, ker je znal tudi 
\ grdo pogledati iznad svojih naočnikov, če so bili nemirni, ali 
pa če so se razgledovali. In dober je takov strah ! 

Ne mislite, da vam bodem povedal Bog vé kaj o sta- 
rem Zelniču. Bil je on mož navaden, priprost, pravá slo- 
venská korenika; vendar vas pa bodo morda spomnile te 
értice iz njegovega življenja na kakega dedka iz vaše vasice, 
morda celo iz vaše hiše, kteri je doživel, če ne jednakih, 
pa vsaj sličnih dogodkov. In ugodni so taki spomini . . . 






Vendar zakaj da se jaz mučim ? Znám, da vam bode 
vsem ugodneje, če se napotite z menoj pred njegovo hišico, 
ko je on še živel, in da poslušate njega samega. Izvestno 
vam bode bolj povšeči njegova domača govorica, kakor pa 
moje besedovanje. Izvolite samo! 

No, dospeli smo tedaj na njegov dom. Ni bilo sicer 
daleč, vendar pošteno smo se ogreli, saj pa tudi pripeká to 
ljubo solnčice kakor za stavo. Lé hitro v senco, tja pod 
oreh! To pa to, tu je pač ugodno! Ne pokaže se nikdo 
iz hiše — bodemo že morali poklicati koga. 

„Hej, ali vas je kaj domá? Kje ste pa stari — teta 
— kaj ste vsi zaspali ? Prikažite se vendar malo na prosto, 
saj vas bodo muhe pojedle v sobi!" 

„No, že grem, že grem," ozove se mehak, ugoden glas, 
in črez nekaj čaša se prikáže na vratih častitljiva postava 
Zelničevega dedka, a za njim stoji še njegova dosti trdna 
družica. 

„Bog daj dober dan! Nisem se vas nádejal po tej 
vročini. Baš davi mi je prinesel Franckov Matevž „Življenje 
preblažene Device Marije in sv. Jozefa", da mu ga malo 
stisnem in sešijem, ker so šli listi že precej vsaksebi, pa sem 
odrezaval platnice. Vendar drago mi je, da ste prišli, bo- 
demo se vsaj kaj pomenili/ 4 

„To pa to, oče, u rečemo mi; „uprav zato smo tudi 
prišli, da nam kaj poveste, saj ste veliko doživeli inmnoga 
znáte." 

„Zna moj stari, zna," vmeša se v razgovor njegova 
zgovorna žena ; „saj pa tudi zato malo več zna, ker je malo 



neumen." 



„Kaj neumen?" bráni se dedek šaljivo. „Kako ne bi 
znala puta več kakor pa jajce?" 



104 



„Práv taká je, dečiek, zato pa kar začnite, bodemo vas 
pazljivo poslušali!" 

„Kaj da vam povem, saj vam je že vse znano," bráni 
se starec. 

„Práv nič nam ni znano, zato pa kar od početka 
začnite." 

Bráni se, bráni stari Zelnič še nekoliko čaša, pogleda 
sedaj ženo, sedaj nas, ústa se mu malo zaokrožijo, nasmehne 
se, odkašlja, potem pa začne takó-le: 

„Porodil sem se, ko se je pisalo osemsto in četrtega 
leta v Erbežnikovi koči pri Sv. Katarini. Klicali so me za 
Pavla. Oče mi je bil tkalec, a zval se je Pavel kakor jaz. 
Takrat so bili hudi čaši, a kmeta so obirali sedáj francoski, 
šedaj domači vojaki. Ko so bili Francozje prvikrat v naši 
deželi, odpeljali so mojega očeta tja na Francosko, Bog vé 
kako daleč še od Pariza, in ga tamkaj zaprli. Več čaša je 
bil tamkaj zaprt, naposled se mu je pa vendar le posrečilo, 
da je pobegnil z jednim svojim prijateljem. Mnogo sta pre- 
trpela uhajalca po francoski deželi, in že blizu laške meje so 
ulovili njegovega tovariša, sam pa je vendar le srečno po- 
pihal na Laško. Vendar glej ga kleka! Moj oče je mislil, 
da je že povse na trdnem, ko ga ulovijo nekega dne laški 
orožniki in ga odpeljejo k županu onega kraja. 

„Odkod si, kdo si? a vprašal je ostro župan očeta. 

Govoril je nekaj moj oče in pripovedoval, vendar se 
nista mogla dobro sporazumeti, ker moj oče ni umel dobro 
njegovega, on pa ne očetovega jezika. 

„Potepuhov se kláti mnogo tod okoli, ti se ne moreš 
skazati s spričevali, da nisi takov klatež ali ogleduh, zatorej 
te bodemo zaprli, dokler ne zvemo, kaj več o tebi/ dejal 
je župan, in hajdi z očetom pod ključ. Zaprli so ga v sobo 
nad županovim hlevom, a doli so privezali nekakega kosma- 
tinca, velikega, kakor tele. Déte šembraj, kar kurji pot je 
oblival mojega očeta, ko so ga peljali na hlev, in ko mu je 
pokazala mrcina svoje ostré zobé. Vendar nevarnost hrabri 
človeka, in odtrgal je moj oče, ne bodi len, ko je vse drugo 
spalo, z nekim železom ključavnico svojega zapora, ktera ni 
bila neznám kako pričvrščena, in je odprl vráta. Bila je lepa 
zvezdna noč, in vesel bi bil moj oče prostosti, da se niso 
pod njim svetile ognjene oči onega kosmatinca. Kaj naj 
stori ? Mislil je, mislil malo, na hlevu ostatí mu ni kázalo, 
znali bi vendar, da je hotel pobegniti, ker je bila ključav- 
nica odtrgana, torej naprej. Prekrižal se je, priporočil se ma- 



105 

téri božji na Šmarni gori iň skočil dol. Skočil je dobro, saj 
ni bilo neznám kako visoko, ali evo one kosmate nesnage 
pri njem ! — „Mrcina, ali me misliš zares P" dejal je in po- 
stal na mestu, hoteč se boriti s psom, če bi mu kaj hotel. 
Vendar to, da ni bežal, premagalo je psa, zazijal je malo 
in zarenčal, potem pa odšel na drugo strán, a moj oče pa 
dalje, kolikór so ga nosile noge. 

Črez nekoliko dnij je prispel oče do bogatega mlinarja, 
kteri si ga je pridržal za pastirja. Tamkaj mu je bilo lepo, 
ďa mu ni moglo biti lepše. Vsi so ga ljubili, denarjev je 
bilo kakor pečkov, hrana gosposka, in kdo vé, ali bi bil še kdaj 
videl kranjsko deželo, da se niso pripodili neke noci fran- 
coski razbojniki in vse pokradli, pobili, a v kleti izpustili 
vino. Moj oče se je pa hitro skril v hlevu 'pri konjih in 
se zakopal v seno. Zjutraj pa je prišla mlinarica v Mev, 
a bila je vsa krvava pri ušesih, v kterih je nosila veliké 
zlate uhane; razbojniki so bili tako neusmiljeni, da so ji 
odrezali uhane in ušesa. Plakala je mlinarica in klicala: 
„Paulo, Paulo!" — in takrat se je še le izkopal moj oče 
izpod sená in prišel k njej. Smilila se mu je revica, vendar 
pomagati ji ni mogel. Vsi drugi, kar jih ni bilo mrtvih, 
razbežali so se, a moj oče se je poslovil od mlinarice, in 
ker ni imel več službe, odpravil se dalje proti domu. 

Na potu se je še marsikaj pripetilo mojemu očetu. 
Tam doli na Laškem so neki zeló široké reke. Moj oče se 
je prepeljal na brodu trikrát črez tako reko, pa še ni znal, 
kteri breg je desni, kteri levi. Ko je moj oče tamkaj hodil, 
trgali so baš ljudje, dali zobati tudi njemu in piti, a kri- 
čali so: „Gesarsko soldato Francoza sčepa," * kar bi se reklo 
pa naše, da je moj oče pobegnil od Francozov. 

Déte vse šembraj, lahko veste, da je bila to dolga pot, 
ker je moj oče hodil po Laškem ob trgatvi, a prišel na 
Črni vrh nad Vipavo še le na sv. večer. Ustavil se je pri 
županu, kteri je baš nabijal možnarje, da bodo streljali v 
čas novorojenemu Jezušku. Bil je dober in pošten mož oni 
župan, in spominjal se ga je cesto moj oče. Ko je on 
namreč poprosil prenočišča, dejal je župan: „To se ume, 
da ne pustimo takega uboščka od nas, ne samo nocoj, nego 
tudi jutri ne. Božičeval bodeš pri nas. Le okrepi se in 

1 Sevéda sta oba, starí Zelnič in njegov oče, pozabila, da bi se to 
drugače glasilo italijanski, in sicer: „Un soldato (imperiale) del Cesare 
scappo ai Francesi". 



106 



odpočij! a — Tri dni je ostal moj oče pri županu, stregli so 
mu ondi kakor domačinu in mu dali lepo popotnico. 

Crez dva dni je prispel moj oče k nekemu kmetu v 
loških hribih. Ko je zvedel kmet, da je on tkalec, dejal mu 
je: „Pa ostani pri meni, bodeš tkal, opravila bode za vse 
leto! 1 * —r In ostal je on tamkaj, ali samo štiri dni. Cetrti 
dan se mu je pokazal svrab (garje) na rokah, in ko je to 
opazila družina, pritožila se je gospodarju : „S tem pa že 
ne bodemo skupaj, pojdemo rajši drugam, ali pa naj gre 
on !" — In odpravil ga je gospodar, dokler ne ozdravi. Ni 
se žalostil moj oče zaradi tega ; delal je po vse noci, hranil 
se je pa s suhimi krhlji in neslanim krompirjem — in prišel 
je domú, kjer so ga že vsi težko pričakovali. Ozdravel je, 
tkal in se skoro oženil. Spominjal se je pa cesto svoje suž- 
nosti in svojega potovanja po Francoskem in Laškem." 

Odpočije si malo starí Zelnič, napolni si svojo malo, 
krátko pipico, potlači jo skrbno, ukreše gobo in zažge, vi 
ga pa med tem poprašate: 

„Torej vaš oče so mnogo prestali od Francozov, vendar 
vi jih pa niste videli!" 

„Kaj, jaz, da jih nisem videl? Presnéto, pa še koliko 
sem jih videl. Bilo jih je kakor listja in tráve. Kokoši so 
jedli najrajši, pa ne zastonj, plačali so jih pošteno, plačali. 
Sedel sem za pečjo, ko so jih pekli, a dali so jih tudi meni 
pokušat. Zvali so jih: galina. 

Ko sem pa že pasel koze za Thovcem, grmeli so ves 
božji dan topovi doli pri Ljubljani, zvečer so pa prišli Fran- 
cozi na „svetovsko gmajno", kjer so se utáborili. Šli smo 
takrat tja gor k Mamovskemu znamenju in gledali dol proti 
Medvodam; luč pri lúči je bila na svetovski gmajni, toliko jih 
je bilo. Ljudje so pa bežali s konji v thovske hribe, da 
bi jim ne morali pomagati voziti topov in živeža. A v Med- 
vodah so zažgali celo most, da niso mogli nasprotniki črez, 
potem so pa na novega leta dan delali most in vozili trá- 
mové. Ej, poznal sem dobro Francože, poznal, kaj bi tisto. 
Devetega so prišli, trinajstega so se pa kar nanagloma po- 
brali iz dežele. 

Vendar, kaj Francozi ? Oni so bili postení ljudje, pla- 
čevali so dobro in storili niso nobenemu nič hudega, kdor 
je miroval. Hujšo šibo nam je poslal Bog precej, ko so 
Francozi odšli, a to je bila huda lakota od štirinajstega do 
osemnajstega leta, kakšne ni pomnila krščanska duša. Bila 
so mokrotna leta; práv zmirom je deževalo, a na polju ni 



107 



rástlo drugo kakor tráva. Draginja je bila neverjetna. Oves 
je bil po tri goldinarje, a pšenica po sedem srebrnega de- 
narja. Kuhali so koprive, osát, obódo in peso. Dasi smo 
poprej s tkanjem precej zaslúžili, bili smo sedaj povse suhi. 
Ni bilo dela, ni bilo niti jela. Napotil se je zato oče okrog 
dobrih ljudij, prosil je tri dni in jedva je naprosil za dve 
prgišči brašňa (moke). Ko je šel domú, oslabel je tam od 
Medna proti medanskemu hribu tako, da je legel ob česti in 
grizel travo. K sreči ga je zapažila neka žena, hitela domú 
in dejala sosedi: „Ti, tam doli" ob česti leží tuj mož, le 
malo je še živ, bode od glada umri." Skuhali sta hitro 
malo soka in ga odnesli očetu, da je zopet vstal in mogel 
domú. Huda je bila takrat pri nas domá, huda; drugaée 
se ne bi odpotil oče po noci na gospodarjevo njivo — ta- 
krat smo še gostovali — da nakrade krompirja. Jedva ga 
je nakopal nekoliko zrnic, kar ga prinese nebodigatreba go- 
spodarja, kteri je streljal na njega s ščetinjami. Sreča, da 
ga ni zadel. 

Ker je bila domá tako slabá, napotil sem se — da od 
gladú ne umrjem — gor v Studenšče, kjer sem pasel krave 
nekemu kmetu. Dobili smo kak práv redek sok ali pa dro- 
becne krompirčke, pa m e je še hlapec dregal in becal, če 
sem vzel malo več. Če sem našel na paši kako lepšo travo, 
skočil sem hitro k njej in jo jedel, tako žalostni čaši so bili. 
Kolikokrat sem si želel, da bi se le še kdaj krompirja na- 
jedel do sita, kruha sem znal, da se ne bodem nikdar več. 
Pa vendar je prišlo drugače. Ko je videl Bog, da smo se 
malo spokorili za svoje obilne pregrehe, poslal nam je zopet 
bolje čase. Leta 1818. je spomladi vse cvetlo, a kasneje je 
vse tako obrodilo, da je bilo veselje. Crešnje in drugo 
sadje se je hotelo polomiti, tako je bilo polno. Ob velikem 
šmarnu, po končani obilni žetvi se je že však do sita na- 
jedel. Poprej je bil oves po tri, sedaj pa pšenica po gol- 
dinarju. Še zdaj se spominjam, da mi je neka žena ponu- 
jala mernik pšenice, ko sem bil po opravilu v Ljubljani: 

„Fánt, kúpi tó-le pšenico !" 

„Za koliko jo pa dáte?" 

„Goldinar daj, pa bode tvoja." 

„Ne, goldinarja ne dam; no, če jo pa dáte za osem- 
najst grošev, pa jo vzamem." 

In dala jo je. 

Od sedaj ni bilo več pomanjkanja pri nas. Oče je 
vedno pridno tkal, a jaz in brat sva mu pa pomagala. 



108 



Med tem je umri tudi naš stari cerkovnik. Siná m 
imel, da bi ga nasledil, pa so zato izbrali vaščanje mene, 
ki sem že poprej, ko je on še bolehal, opravljal njegovo 
častno službo, saj me je veselila že od nekdaj. Marsikte- 
rega otroka sem držal pri krstu in pri marsikterem pogrebu 
sem bil. Kaj bi se h valil, vendar lahko rečem, da je bila 
cerkev v redu, ko sem bil jaz cerkovnik, in gospodje so me 
tudi spoštovali. Dohodki niso bili neznám kako mastni, 
vendar živelo se je pošteno. Tako je bilo kakih trideset let. 

Poprijel sem se pa še nečesa. Vedno me je veselilo 
barvanje, in začel sem barvati zvonike. Priučil sem se 
kmalu tému težavnemu opravilu, in ni ga bilo zvonika, na 
kterega si ne bi úpal. Skoro nikakega odra nisem potre- 
boval, pristavil sem kar lestvico do zlate buče in barval, 
da je bilo veselje. Nad sedem in sedemdeset zvonikov sem 
prebarval, tja do Štajerskega, in poznali so me povsod. 

Že nad petdeset sem jih imel na križu, ko sem se pŕi- 
ženil k tej koči, kaj ne stará?" 

„Saj te ne bi bila vzela, da sem te bolje poznala," na- 
šali se njegova dobra ženica. 

„Rača na vodi, menda se pa vendar toliko ne kesaš; 
saj kregala se vendar še nisva?" 

„Ti sicer ne, ker sem jaz potrpežljiva, ali druga bi ti 
že pokazala; strahovala bi te celo, pa reči, če ne?" 

„Ej, dobra si ti, stará, dobra, vendar poznal bi jo rad, 
ktera bi si upala na me. Saj mi še ona bukev gori v 
Thovcu ni mogla ničesar, a kaj da bi mi kako ženišče," 
pohvali se smehljaje stari Zelnič. 

„Povejte nam še to, oče, povejte!" 

„No, ker že toliko pripovedujem, pa bodi to za na- 
vržek, potem bode pa zadostovalo za danes. Čujte torej !" 

„Tedaj, ko sem bil že priženjen na tej koči, sekal sem 
drva v svojem delu gori v Thovcu. Baš sem nasekaval de- 
belo bukev vrh visoke skale, a ko sem to dovŕšil, padla je 
bukev tako nerodno, da me je dregnila pod noge, izpodbila 
mi jih, in padla sva tako globoko dol v prepad, kakor je 
pri nas zvonik visok. Déte vse šembraj, to ni bila sala! 
Skale so štrlele doli kakor greben, in jaz sem butil ob nje, 
da se mi je presekala koža na glavi. Sreča, da je šel neki 
dedec mimo, pa je povedal v prvi hiši, da leži nekdo gori 
v Thovcu kakor mrtev. In prišli so po me. — „Po gospoda 
hitro, po gospoda in po zdravnika !" kričali so. — Baš se je 



ondod vozil zdravnik, in poklicalí so ga hitro v bišo. Po- 
gledal me je, zmajal z glavo in rekel domačinom: „Le pri- 
pravíte ga za gospoda, saj ne bode nič iz njega I" Pa vendar 
me je nekaj pokrpal, dasi so bili vsi osveďočeni, da **** *•"- 
dem teptal nikdar več tráve. Torej niti ona bukev 
hvala Bogu ! — ni mogla ničesar, kaj bi mi pa še le 
pa naj bi bila visoka kakor gora!" 

In zasmeje se Ijubeznivo stari Zelnič, pogleda na 
dolgih obrvij, potem pa, kakor da se je domislil šc 
pristaví: 

,,Pasja capa, ali mislite, da sem se bal volkoi 
Se? In koliko jih je bilo takrat tukaj pri nas. Ko 
še tako majhen, da sem umel jedva dobro sliŕati in 
riti, pripodilo se je teh kosmatih mrcin tam od n 
Hrvatskega in Ogerskega toliko, da jih je bilo povso< 
Po cele druhali so se jih podile okrog po vaseh. F 
so tulili tako, da je bilo groza. Tométov ovčji hlev 
podkopali in podavili vse ovce, a v naši vaši so p> 
gladuhi po noci na skladalnici pod oknom psa. Takr 
gostačili dvôji v jedni koči na Gradišču, visoko gc 
Ločnico, pa smo imeli však po štiri, pet koza in 
ovác. Z onim fantom sva pasia tiste koze in ovce 
popoldne gori na Drétniku in pekla krompir. Déte vs 
braj, kar priskačejo k nama ovce in koze, a za nji 
trije volkovi — kakor tri teleta. Klek jih vzemi, í 
hotela, pobirala sva s fantom kamenje, metala ga v v 
kričala in tako sva jih naposled vendar odpodila in 
drobnico, 

Drugič sva pasia pa z ravno tistim fantom pras 
v Jegalah, vätric Osojnika, kjer raste lepo bukovje. Š> 
to so bile bukve! Dva sva obsegla jedva jedno, a 
so bile, da je bila terna v dolini, žira pa je bilo, dí 
grabil kar s pestjo. In baš tako sva pekla krompir 
gori nad Ločnico. Ker naju je zamotil krompir, nis 
žila na svinje, a ko sva se morala napotiti proti don 
gledava, in pasja capa, nikjer je ni bilo nobene 
ískala sva, iskala, vse zaman, in odšla sva brez svinj 
Drugega dne sta jih Šla gospodarja iskat ; tri dni 
ískala, da sta jih našla tam pri Sv. Andreju v loških 
In povedal je njima neki drvar, kako so podile najint 
tri volkove, ker se ne boje svinje volkov, posebno, č 
več. Dä, da, tako je bilo takrat, zdaj je pa drugače. 



110 



ni, Francozov tudi ne, saj je pa dosti drugih nadlog. Kaj 
se hoče, menda jih že zaslužímo!" 

Tako zavŕši stari Zelnič, nasmehne se, strese pepel iz 
pipice, porazgovori se z nami še o tem in onem, dokler se 
ne poslovimo od zgovornega starčka. Bonne, saj je pa tudi 
že čas. Solnce je prilezlo že tako blizu modrim vrhovom 
gorá, da jih poljubíja s svojim zlatim licem, in milá tisina, 
prijeten hlad naznanja príhod tajinstvene noci. Vrnimo se 
torej, čuli smo dosti, in teknila nam bode slastná večerja, 
ktera nas izvestno že čaká. Z Bogom, blagi starček! 



Héncajte, in ni ga več starega Zelniča. Lanská jeseň 
ga je pobrala, saj je pa tudi pošteno dozorel. Čakajte, kako 
je že to bilo? 

Dá, dä, spominjam se v dobro. Nastopili so bas tisti 
pusti, jesenski dnevi, kteri so vsakemu tako dosadni. Dež 
ni sicer curel neprestano, vendar je bilo hladno, iyi pihal je 
veter. Bilo je kislo vreme, da ni moglb biti boíj, in vse je 
kázalo, da se oglasi skoro beli strie, kteri ogrne polje in 
gozd, dolino in vasico s svojim belim kožuhom. Vendar 
pospravljali so še ljudje kake zaostalé pridelke, in tudi živina 
je mulila še na paši mehko, jesensko travico. 

Stari Zelnič je odvezal kmalu popoldne svojo maro- 
gasto čuho in pa lisasto junico in ji izgnal iz hleva. 

„No, kaj moraš baš ti na pašo ?" ozvala se je iz veže 
njegova skrbna žena. „Pusti, bode ji gnala ktera od deklet, 
kaj bi se mučil ti po tem vremenu." 

• „Ej, malo mevžasto vreme je pač, vendar pôjdem, vse 
jedno, kaj bi čepel ves božji dan domá," odgovoril je Zelnič, 
kterega je ubíjalo vsako postavanje. 

In odgnal je kravi na trávnik. 

Vrnil se je nenadoma zgodaj. Privezal je kravi, potem 
pa odšel v hišo in dejal ženi: 

„Ti, po gospoda pošlji, po gospoda, jaz bodem umri." 
„Ne bodi neumen, kaj bi umri?" 

„No, umri bom, umri. Mrazi me po vsem životu, in 
vem, da bodem umri." 

„Pojdi hitro v postelj, če te zebe, razbelila ti bodem 
opeko, skuhala bezgovega in lipovega cvetja, in kmalu bodeš 
dober !" 






111 

„Le skuhaj, če hočeš, vendar pomagalo ne bode. Pa 
po gospoda pojdite!" 

In ni bilo drugače, ker je tako hotel stari Zelnič. Ču- 
dili so se vasčanje, saj je bil še malo prej trden, a on se 
je smehljal in jim ŕekel: 

„Hm, kaj ni morda že čas? Naživel sem se na tem 
božjem svetu. Dozorel sem, in zrela hruška sama odpade. 
Najbolje je, da obračunim z Bogom, potem pa naj le príde 
smrt po me. Ne bojim se je nič!* 

Prišel je gospod župnik in ga lepo pripravil za smrt. 
Vsakemu je solzelo okó, ko je prejel dobrí starček sveto po- 
potnico. Radi so ga imeli starega Zelniča, in nobeden ni 
mislil, da bode umri. Saj je bil povse pri zavesti, le mra- 
zilo ga je, in slabel je. 

• In res ni umri onega večera, niti prihodnjega jutra. 
Vesel je bil do zadnje ure. 

„I veš kaj, stará, pečene repe bi se še enkrat rad na- 
jedel. Repe mi speci in ničesar drugega!* dejal je ženi, ko 
ga je vprašala, kaj mu naj skuha za kosilo. 

Storila je ženica, kakor je želel. Prinesli so mu tedaj 
pečene repe. 

„Hm, hm, a majal je z glavo bolnik in se po malem 
smehljal; „diši lepo, práv kakor pečená repa. Vendar ne 
vem, ali jo bodem spravil pod streho — nisem nič kaj po- 
treben. Torej dajte, da vidimo!* dejal je in pokúsil repo. 
In res ni šlo, starček je bil že preveč slab, da bi jo bil jedel. 
Sedaj so znali njegovi, da je res na slabem, ker pečene 
repe ni nikdar pustil. Zbrali so se okrog njegove postelje 
in molili za milega bolnika. A tudi on je šepetal z njimi 
molitve. 

Po četrti uri pa se je poslovil starec še posebej od vsa- 
kega in dejal: 

„Dobrí bodite in molite za me, saj vas tudi jaz ne po- 
zabim!" Kmalu potem je počel težko sopsti, prsi so semu 
bolj počasi privzdigovale, in lice mu je postajalo bledo, 
smrtno bledo. In črez dobre pol ure je zaspal mimo v 
Gospodu. 

To je bil pogreb! Ne spominjam se takega, práv 
gneča je bila okrog pokojnikovega groba, dasi je bilo 
grdo vreme. A ko so glasno izmolili očenaš za pokojni- 
kovo dušo, ko je* však vrgel grudico zemlje v hladni grob, 



112 



ni ga bilo na vaškem pokopališču, komur ne bi lesketale 
svetle solze v očeh. Kaj ne bi? Umri je najstarejši mož 
v župniji, umri je oni, kterega so vsi ljubili in kot očeta 
spoštovali, kteri ni niti črvu nikdar škodovaL Kaj ne bi? 
S starim Zelničem so pokopali najuglednejšega vaškega 
očaka, z njim je zamrl zadnji svedok francoskíh časov, z 
njim so odpotovali dogodki malo ne vsega stoletja v pa- 
zabljivost. 

Počivaj mirno, blagi starček, kolikokrat se te spomi- 
njam! Kolikokrat, ko se izprehajam o solnčnem zahodu 
ob žuboreči Sori, ktera drvi svoje valčke proti materi Savi, 
ko mi tam iz sosednega hriba doní na uho veselá pesen 
pastirja, ki se vrača s čredo proti domu, in ko se mi napája 
duša od radosti, gledajoč one krasote v lepi, božji prirodi; 
kolikokrat se mi obrne takrat okó na majhen hribček, ne 
daleč od bistre Šore, kjer se vzdiguje mala cerkvica — 
hrám božji, a okrog nje vaško pokopališče. Solnčice ji 
zlati bele zidove, a ne pozabi niti na pokojnike, kteri spijo 
ob eerkvici sladek sen. Križ pri krížu stoji — mil spomin 
pokojnikom, in solnčice vpre vanje zadnji svoj pogled, 
predno se skrije za vrhovi orjaskega Triglava. Poznám 
malo ne však križec, saj so mi vsi dragi, kteri pod njimi 
počivajo. In vendar zrem najdalje na priprost, železen 
križec ob zidu — to je križ Zelničevega dedka. Vsi spomini, 
vse povesti dobrega starčka se obudé takrat v moji duši, 
in zopet ga gledam, zopet ga slušam kakor nekdaj. Oj, 
tedaj pač obžalujem, jako obžalujem, da ga že krije zelena 
gomila ! 




i 

j 



Andrej Turjaški, 

karlovški generál in glasovit junák. 

(1557— 1594.) 

V spomin tristoletnice spisal J. Steklasa. 

To si vôli turäki paša, Sem ter Ija po hiši hodi, 

Ki se Turkom práv obnáša, Misel se mu v glavi blodi; 

Kak bi vojsko skupaj spravil, Pa jo znajde voleja glava, 

Da bi Sisek pod se zgrabil. Mení, ta bo najbolj pravá: 

Svojo vojno skupaj zbrati, 

Jo pod Sisek celo gnati. 

t Slovenska nár. pesen. 

oleg Herbfirta je gotovo najznamenitejši iz rodovine 
Turjaške v 16. veku Andrej , slávni zmagalec turške 
.w vojske pod Siskom leta 1593. Bil je vnuk Ivana IX., 

ki je pádel v borbi proti Turkom 1. 1529. za obsedanja 
dunajskega. Oče mu je bil Vuk Engelbert I. Turjaški in 
Šumberški, mati pa Ana iz rodovine glasovitih Lambergov. 
Rodil se je 1. 1557. njegovi mladosti nam je práv malo 
znanega. Do 16. leta je ostal domá ter se je odgojeval, 
kakor takrat vsi plemenitaški sinovi, v vseh potrebnih zna- 
nostih in vojaških vajah. Eot šestnajstleten mladenič pride 
končno v svet, in sicer v Padovo na Laškem, kjer je bila 
takrat glasovita visoka šola, da ondi popolní svoje znanje, 
kolikor si ga je bil pridobií že domá. Kasneje pa se od- 
praví na potovanje v ražne dežele, da se izurí posebno v 
vojaških strokah; saj je bilo takrat tako znanje za vsakega 
plemiča potrebno, a posebno še za slovenské, ki so morali 
tudi dejanski to svoje znanje izvrševati v borbi proti Turkom. 

TeCernice. 46. zv. 8 



114 

Leta 1577- je spremljal Andrej Turjaški nadvojvodo 
Matijo na Nizozemsko ; ali povrnil se je v kratkem, kajti sle- 
dečega leta 1578i ga nahajamo že na Hrvatskem kot bori- 
telja v bojnih vrstah za nesrečne vojske Khevenhúílerjeve. 
Kasneje pa se jé boril v bojnih četah svojega strica Krištofa 
Turjaškega, deželtiega glavarja kranjskega. Z 12 konjiki je 
pri neki priložnosti napadel 500 Turkov tako odločno in 
brzo, da so kar preplašeni zbežali. Leta 1579., ko se je po- 
lagal temelj današnjemu Karlovcu, bil je že stoťnik arkebu- 
zirjev. 1 Ko mil je sledečega leta obolel.in umri njegov pol- 
brat Ivan Vajkard, poveljnik krajinskih čet od leta 1575., 
postal je on njegov námestník za nekaj čaša nad vso kra- 
jinsko vojsko? pa tudi kasneje, ko je vrhovno poveljništvo 
prevzel Jošt Tlirn (1. 1581—1589), ostal je Andrej Turjaški 
njegov námestník ter upravljal že takrat skoro čisto samo- 
stalno krajinské zadeve. Leta 1586. meseca listopada je na- 
ložil Andrej Turjaški tedanjemu generalu varaždinske kra- 
jine, Vidu Haleku, da odpošlje iz Podravja Jurija Zrinjskega 
s karlovškimi konjiki, ker se je bilo drugače bati, da bodo 
od tamkaj prinesli kugo v Karlovec, ako ostanejo dalje čaša 
ondi v službi. Po smrti Jošta Turňa (15. rožnika 1589) pa 
je bil Andrej Turjaški na predlog nadvojvode Karola ime- 
novan za vrhovnega poveljnika v Karlovcu ter bil tako na 
hrvatski krajini četrti poveljnik, ki je stanoval v Karlovcu. 

Tako je prišla ta vážna trdnjava v roke našemu ju- 
naku, ki jo je znal dobro varovati, da ni padla v turško 
oblast. Ali tudi Turki so hitro zvedeli, kdo tukaj zapove- 
duje, ter so od tega čaša bolj napadali severoiztočne pre- 
dele hrvatske dežele* kjer so hoteli prodreti mimo Siska v 
slovenské pokrajine. 

Zatorej vidimo, da se je od L 1591. dalje pletia naj- 
večja borba okoli šiške trdnjave, kajti še le z njenim padcem 
bi bil pot odprt Turkom dalje proti severu. Da pa Turki 
to trdnjavo s prvim udarcem osvojé, pripravljali so se za 
vojsko od leta 1587. vključno do 1. 1590. Zaraditega tudi 
niso svojih sil zastonj trosili v manjših bojih, kakor je bila 
do zdaj navada. Jedini vážnejší vojskni dogodjaj v tej dobi 
je osvojenje utrjenega mesta Repiča leta 1589. Turkom je 
prišla tudi práv na dobro smrt nadvojvode Karola (1. mal. 

1 Arkebuzirji so bili konjiki. Obleka jim je bila ovratnik iz losove 
kože, čelada s peijanico, pasica z deželnim grbom in krdelskim zname- 
njem. Razun samokresa in meča so nosili tudi arkebuze ali karabínke 
(krátke puške), in zatorej so se zvali arkebuzirji. 



J 



r 



115 



srpana L 1590.), tega za vojaško krajino in obrambo mej 
tako slavnega in zaslužnega Habsburžana. 

Sicer je bila precej po njegovi smrti poverjena vojaska 
úprava na mejah in obramba teh krajev nadvojvodi Ernestu, 
vendar pa se je kmalu opazilo, da ne razpolaga z vojsko 
ona krepka roka kakor došlej. Tudi državne podpore niso 
več tako točno dajali kakor poprej. A ternu se ne smemo 
čuditi, ako pomislimo, da je takrat upravljal državo slab 
vladár Rudolf II., ki se ni rad bavil z državnimi pošli, ter 
so se na ta način na cesarskem dvoru v Pragi pre- 
slišale mnoge in mnoge prošnje, ki so dóhajale iz Krajine 
za pomoč proti sovražniku krščanstva. V jedni izmed sta- 
novskih sej, v kteri se je razpravljajo o denarnih zahtevah 
nadvojvode in dvorskeg^ vojnega soveta (27. velikega srpana 
1591), izpregovoril je kraňjski deželni námestník Krištof 
Turjaški takó-le: „Manjka mi besedij, s kterimi bi mogel 
razjasniti veliko bedo in nevarnost, v kteri se nahaja Kra- 
jina. Milovanja je vredno, da se na tolike prošnje za po- 
moč od nemško-rimskegä cesarja ne more dobití niti od- 
govor, pa se iz tega more očividno zaključiti, da hočejo na 
merodajnem mestu čisto zapustiti bedno hrvatsko Krajino. 
Le vsemogočnemu Bogu se imamo potožiti, njemu vso stvar 
priporočiti, njega prositi in na pomoč klicati, da bi on sam 
z lastno svojo roko v te zadeve posegel na korist krščan- 
skemu prizadevanju." In práv je imel Krištof Turjaški, da 
se je tako pritožil v vojnem sovetu, kajti turško osvojevanje 
na hrvatskih mejah je za vláde Ferdinanda I. silno napre- 
dovalo. Padli so Osek, Siget, Kliš in Kostajnica pod turško 
oblast. Za nadvojvode Karola pa so osvojili Turki Krujx> 
(1. 1565), Steno (1. 1575), Cazin (1. 1576), Ostrožič, Izačič, 
Gvozdansko, Novi in Stari Zrin (1. 1577) ter Repič (L 1589). 
In zdaj je prišel red na Sisek, kajti Karlovec je bil toliko 
močen, da Turki niso resno mislili na osvojenje njegovo. 
Namesto nápadov pojedinih begov se začne zdaj vojska, ktero 
sta vodili obe stranki z velikimi silami, in ki je trajala 
celih 15 let. 

Navzlic miru 1. 1583. sklenjenemu so trajale borbe ne- 
prenehoma na mejah turških. Zaraditega se je že 1. 1584. 
pritožil cesarski poslanec barón Ejcing v Carigradu , da se 
ne drži dogovor, kakor bi se moral. Turki pa so se po 
svoji stari navadi zopet izgovarjali, da cesarski generáli ravno 
tako delajo; ali vsakoletna darila, ktera je imela Avstrija 
Turkom dajati, niso smela zato izostati; kajti pri vseh do* 

8*- 



• \ 



116 

govorih so odjenjali navadno cesarski poslanci, tudi celo ta- 
krat, ko so naše čete uspešnb napredovale. To slabost av- 
strijskih državnikov so na turškem dvoru dobro poznali, pa 
jo vedeli tudi pri vsaki priliki porabiti. Ako hoče imeti 
cesar mir, naj ga ima, ali naj ga tudi dobro plača ; zatorej 
so bili Turki tudi toliko predrzni, da so zahtevali od no- 
vega avstrijskega poslanca, doktorja Jerneja Peca, ko je 
prišel leta 1590. v Carigrad zaradí podaljšanja dosedanjega 
osemletnega mini, razun navadnega darila od 30.000 zlatov 
tudi še izvenreden dar, sicer ne v denarjih, ali v dragocenih 
srebrnih posodah, kar bi se imelo predati že sledečega leta. 
Novi dogovor o miru pa bi imel slediti še le leta 1592. 
Vendar pa je prišlo že poprej do krvavé borbe, čeravno 
tudi sedaj še ni Turška uradno napovedala vojske, nego jo 
je Hasan paša sam začel, ko je z veliko vojsko napadel 
Hrvatsko ter zasedel Sisek prvikrat 1. 1591. 

Hasan paša, tedanji bosenskí námestník, bil je hud 
krščanski sovražnik. Po neki trditvi je bil ítalijanskega rodu 
in benediktinski menih, kí je pa kasneje stopil iz reda ter 
postal celo odpadnik, kajti v Bosni se je poturčil ; po drugi 
trditvi pa je bil rojen Bošnjak iz roda Predojevičev. Bil je 
sicer hraber in podvzeten ter izvrsten vojak. Zaradí teh 
sposobnostij je postal v kratkem paša in bosenskí námestník. 
Hasan je hotel na však način pokazati svojo moč sosednim 
kristjanom, zatorej je zbiral že dalje čaša vojsko po vsem 
svojem pašaliku (pokrajini). In končno se je obrnil tudi v 
Carigrad za pomoč. Sultán Murad III. pa ni bil za vojsko 
vnet, ker je šmátral za potrebno, da se mora dati vojakom 
odpočitek za nekaj čaša zaradí tako veliké in težavne vojske 
s Perzijanci, s kterimi so bili komaj sklenili mir. Tudi ve- 
čina svetovalcev sultanovih je bila tega mnenja, samo velikí 
vezír (minister) Sinan paša je bil drugih mislij. Le-tá 
človek je bil nizkega rodu (nekteri trdijo celo, da je poprej 
pasel svinje na Arbanaškem), pa je tudi še kot dostojan- 
stvenik pridržal priprosto obnašanje iii krvoločno nrav. Bil 
je lokav, zvit in slavohlepen ter je zatorej gledal, da se 
sultán vojskuje in kri preliva, kajti samo na ta način je 
mogel zadovoljiti svojim strastim. On je delal z vsemi si- 
lami, da se po sklenjenem miru s Perzijanci prenese vojska 
v Evropo, da se namreč odpové mir nemškemu cesarju, ali 
poljskemu kralju, ali pa celo Benečanom, kajti on je bil tega 
mnenja, da turško orožje ne sme zarujaveti. V vsaki reji 
državnega soveta je obnovil to vprašanje ter se trudil a- 



117 



vzočne svetovalce pridobiti zase, da glasujejp za vojsko. 
Navzlic tému vendar ni njegova obveljala, pa je zatorej s 
potajnimi pismi. izpodbadal Hasana, naj on začne čim prej 
vojsko v deželah cesarskih, zato da dobi on sam na ta način 
pôvod ter more obdolžiti cesarja, da je prekršil mir, ki je 
bil to leto (1591) zopet podaljšan na osem let. Hasan paša, 
ki se je že tako sam od sebe priprav^al na vojsko s Hrvati, 
čital je kaj rad le-to nagovarjanje velikega vezíra ter si ni 
dal dvakrát reči. Že spomladi tistega leta nápade hrvatske 
in slovenské dežele ter jih strašno opustoši, s seboj na 
Turško pa odvede velik plen in mňogo sužnjev. Bila bi pa 
še večja nesreča zadela Hrvatsko, da ni nastopilo deževno 
vreme in vsled tega povodnji, ki so končno prisilile Turke, 
da so se povrnili proti domu. 

Dokler je Hasan paša tako ropal po. Hrvatskem, niso 
med tem naši vojskovodje mimo gíedali, nego so se zbrali, 
da se maščujejo krvoločnemu paši. Na zapoved Andreja 
Turjaškega se zberó Štefan Graswein, poveljnik koprivniški, 
Jurij Labohar in Mihael Sekelj, poveljnika trdnjavi križevski, 
Albin Graswein iz trdnjave ivaniške ter ostali poveljniki 
sosednih utrjenih mest s četami hrvatskimi in sloven- 
skimi, ki so se vzdignile precej za tem nad Hasana. 
Le-ta pa se je bil med tem srečno umaknil, in le zadnjo 
četo pod AH in Osman begom so dohiteli naši ter jo precej 
napadli. Ker so bili Turki preslabi, premagajo jih naši po- 
polnoma, rešijo 400 krščanskih ujetnikov ter odnesó s seboj 
120 turških glav kot dokaz sijajne zmage. Tudi Hasanovi 
topovi so prišli našim v roke, ker jih ni mogla njegova 
vojska potegniti iz močvirja. Hasan je sicer pisal po nje v 
Gradec nadvojvodi Ferdinandu, da mu jih povrne, ali ni 
dobil niti odgovora. 

Ker je pa med tem tudi hrvatski ban Tomaž Bakač 
napadel Turke ter jim vzel trdnjavico Moslavino, pritožil se 
je Hasan paša po svojem poslancu Rustan begu na turškem 
dvoru v Carigradu, da so cesarski zares prekršili mir ter s 
tem zaslúžili, da se ostro kaznujejo. Njegov prijatelj Siíian 
paša. je bil največji zagovornik teh lažnjivih trditev, pa ko 
je še omenil, da verolomni cesar Rudolf II. ni plačal že dve 
leti dolžnega dávka, dal je sultán Hasanu obsežno oblast, da 
se je mogel pripravljati za novo vojsko. Ni dolgo čakal, 
temveč se je spustil z nabranimi četami proti Kolpi, kjer je 
osvojil dve trdnjavici, namreč Goro in Hrastovico. Da se 
mu pa ne pripeti več taká nezgoda kakor zadnjikrat, ko je 



118 

morai pobegniti, pregledal je . vso okolico teh obeh trdnjavic 
ter končno odločil sezidati trdnjavo za pribežališče v onem 
kótu, kjer se izliva rečica Petrinja v Kolpo. Ali ker ni imel 
dovolj gradiva pripravljenega, ni se mogel precej lotiti posla, 
temveč je odložil vse to na prihodnje leto ter naročil svo- 
jemu glavnemu podvzetniku, da pripravi do pomladi vse 
potrebne stvari za zidanje. 

Od ondod se vzdigne Hasan dalje proti Sisku, 1 ker se 
je hotel z osvojitvijo te trdnjave osvetiti za pad Moslavine. 
On je bil te misii, da se bode posádka v Sisku ravno tako 
hitro podala, kakor ona v Gori in Hrastovici. Ali Hasan 
se je jako zmotil. "On je zadel tukaj na odločnega brani- 
telja mesta, namreč na Nikolaja Mikačiča, ki je sklenil bra- 
niti trdnjavo do zadnje kaplje krvi. * Mikačič je bil mož 
majhne postave, ali velikega dúha, ljubeznivega govora in 
človeškega srca, pa nikdo bi ne bil verjel, kdor bi ga bil 
videl, da je tak junák, kakoršnega se je skazal kasneje. Eo 
je torej Hasan videl, da se naši njega ne boje, začel je na 
trdnjavo streljati, da bi tako razrušihzidovje ter potem na- 
padel samo trdnjavo. Tri dni je streljal na grád iz malih 
topovj ali ni mogel zidú nič poškoditi. Potem se je začel Mi- 
kačiču groziti, ako mu ne predá trdnjave ; ali vse to ni nič 
pomagalo. Eo je pa končno tudi sam spoznal, da mu manj- 
kajo sile za osvojitev Siska, vrne se z vojsko proti Bosni, 
sporočivši še poprej Mikačiču, da bode v kratkem času zopet 
prišel še z večjo silo in mocnejšími stroji za obleganje, pa 
da mu bode že takrat vrat zavil. 

Ear je bil Hasan hrabremu Mikačiču sporočil, to je 
tudi v resnici izvršil. Črez zimo se je neprenehoma pri- 
pravljal za vojsko in že spomladi 1. 1592. je prihrumel na 
Hrvatsko ter se utáboril pri Brestu. Nato položí temelj novi 
trdnjavi, ktera je dobila ime Petrinja po rečici Petrinji, ter 
jo dodela v navzočnosti naše vojske. Le-tá se je bila zbrala 
na glas, da bode Hasan udaril zopet na kristjane, in sé je 
utáborila tudi blizu Bresta. Tukaj je bil hrvatski ban s svo- 
jimi velikaši, potem karlovški generál Andrej Turjaški iri 



1 Sisek je trioglata, široká in močna trdnjava med Kolpo in Savo 
ter je bila pod nadzorom in upravo zagrebškega kapitelja. Upravo té 
trdnjave je predal kapitelju cesar Ferdinand I., kakor dokazuje izvirna 
listina v arhivu kapitelja zagrebškega. Poveljniki v trdnjavi so bili vedno 
kanoniki, in sicer zaporedoma po jedno leto. Leta 1591. je bil zapo- 
vednik Štefan Fabričič, ali zaradí nevarnih časov mu je pridružil kapitelj 
hrabrega Mikačiča za pomoč. 



i 

J 



119 

koprivniški poveljnik, a končno so prispele gemkaj tudi slo- 
venské čete, in sicer 600 konjikov pod vodstvom Krištofa 
Turjaškega. Ali zaradí nesloge niso poveljniki udarili o 
pravém času na sovražnika, ki je mogel med tem, ko so se 
naši prepirali, lahko dogotoviti Irdnjavo. Mifcačió pripove- 
duje, da je jokaje prosil generála Andreja Tmjaškega, náj 
ne razpusti vojske brez boja, da se zastonj ne potrosi to- 
liko hrane in denarja. On pa ga je prosil v imenu božjem, 
da naj ga ne šili na ta korak, ki bi ugonobil ujega in nje- 
gove oklopnike. Po tem takem naša vojska gotovo ni bila 
pripravljena, niti dosti številna, da bi bila mogla z uspe- 
hom udariti na sovražnika, in Andrej Turjaški je jnoral biti 
silno oprezen vojskovodja, ki je znal vojno silo obeh strank 
dobro presóditi. Spustiti se v boj, pa biti potolčenim, bilo 
bi mnogo hujše, nego z zbrano vojsko se povrniti ter pri- 
čakovati boljše priložnosti za srečen uspeh. Da so zaradi 
takega ravnarija mnogi vpili na generála, to je popolnoma 
razumljivo ; saj se je ravno tako zgodilo tudi Herbartu Tur- 
jaškemu, ko ni hotel leta 1565. napasti Turkov pri Krupi, 
kjer so se bili dobro utáborili z dvakrát večjo vojsko, nego 
je bila njegova. Pa kdo bi ga mogel dolžiti bojazljivosti? 
Saj je ravno zaradi svoje veliké hrabrosti našel v boju pri 
Budačkem svojo smrt. In tako nam bode pokazala tudi 
bitka pri Sisku, da je bil Andrej hraber, toda oprezen vojsko- 
vodja. 

Priznati pa vendar moramo, da je pri tej priložnosti 
zares nesloga mnogo zakrivila, in da ni čudno, da je so- 
vražnik izvedel svojo prvo namero, ko je že 2. vel, trávna 
dokončal zgradbo nove trdnjave petrinjske. Dan pred tem 
je slávil Hasan srečno dogotovljenje tega zidanja. Z godbo 
je obšel v svečanem izprevodu trikrát ta novi grád, a z na- 
sipov je dal streljati iz topov, da se je razlegalo na daleč 
po okolití. Zvečer pa je pripravil vojski v táboru obilno 
gostbo, pri kteri se je sam Hasan posebno dobro zabával s 
cigansko godbo. Ze drugi dan se vzdigne iz tábora, pu- 
stivši do 1000 vojakov v trdnjavi petrinjski in do 200 v 
hvastovški, ter se odpravi v Kostajnico. Ťukaj je razpustil 
del svoje vojske, ali mu naročil, da se ima v jednem me- 
secu zopet zbrati. Drugemu delu je pa zapovedal, da na- 
praví most črez Kolpo, in da pripraví vse, česar bode po- 
treboval, ko se povrne. S tretjim oddelkom vojske pa se 
napoti sam proti trdnjavi bihački. Nato se vzdigne tudi 
naša vojska, ter se povrne proti svojemu domu. 



!®'ttm&*?' 



r-' 

C' 

ľ 



120 

Dokler je Hasan paša oblegal Bihač, naredil mu je 
drugi vojaški oddelek most črez Kolpo. Že 14. mal. srpana, 
kmaJu ko je bil pádel Bihač, nahajamo Hasana v Kostaj- 
nici, odkoder se je vzdignil proti Sisku, kajti 16. dne istega 
meseca je bil sovražnik že pri novem mostu na Kolpi, kjer 
bi ga bila mogla naša vojska, ki se je v drugič sešla, lahko 
ustaviti, ko bi bila složna. Ali na vso žalost se je zgodilo 
ravno narobe. Vsled izdajstva po nekem Vojniču je Hasan 
dobro poznával to stanje krščanské vojske ter se je odločil 
nemudoma jo napasti. To se zgodi že 19. malega srpana. 
15.000 Turkov je prešlo črež most proti banovi vojskŕ, ki 
je štela komaj 2000 vojakov. Boj je trajal od druge do 
četrte ure. Naši so se spočetka junaško držali, ali bili so 
končno premagani. Eonjiki so bili skoro vsi pobití, in sploh 
je bila tako veliká zmešnjava, da se ni znalo za baňa ne- 
koliko dnij, je li Živ ali mrtev, dokler se ni javil iz Jastre- 
barskega našemu Andreju, ko ga je pozval, da znova zbere 
vojsko. 

Bilo se je bati, da bode Hasan napadel Sisek poprej, 
nego bode prišla na pomoč močna posádka, za ktero je prosil 
Mikačič. Vendar pa se je posrečilo mali četici od 25 ljudij, 
da §o se vtihotapili v trdnjavo navzlic turški stráži, in še 
le tri dni kasneje je Hasan obdal Sisek. Da se mu pa ta 
trdnjava poprej predá, pokončal je vso okolico ter znosil 
vso hrano v svoj tábor. Spočetka je naskakoval trdnjavo 
ter klical na boj posadko. Ali ko je spoznal, da se brani- 
telji njega ne boje, in da se mu celo posmehujejo, podvzel 
je redno obsedanje. Od 22. do 29. malega srpana je nepre- 
nehoma napadal trdnjavo, ali naši so se pod poveljništvom 
Mikačičevim hrabro bránili in vsako zvijačo, ktere se je 
hotel Hasan poslužiti, opazili in proti njej vsa sredstva 
upotrebili, samo da rešijo trdnjavo, kar se jim je zdaj tudi 
posrečilo. 

Ko je Hasan videl, da s silo ne more dobití trd- 
njave, upotrebil je zato grožnje in zvijače. V listu na Mi- 
kačiča mu natanko opisuje stanje v trdnjavi, kako malo ima 
vojakov, pa še manj hrane, in da se zatorej ne bode mogel 
dolgo držati. Mikačič se je začudil, ko je precital pismo, pa 
začel misliti, kdo bi bil izdajalec v trdnjavi, dokler ni spozn 1 
v tem nekega Marka Vojvodo, ki je že več let skrivno pr - 
jateljeval s Turki ter jim za denár izdajal tajnosti. 

Mikačič, človek treznega in mirnega dúha, znal je z* - 
tajevati svojo žalost nad tem grdim delom ter je še cel S 



r 



121 



práv dvorljivo razkazoval turškemu poslancu vso vojno pri- 
pravo, množino denarja, hrane in celo utrdbe mesta. Po- 
slanec se je veselil v srcu, da je mogel pregledati vse, kar 
je bilo važno videti, in da bode mogel o vsem tem govo- 
riti s Hasanom. Ali hudo se je zmotil. Mikačič je poklical 
njega in četovodjo Vojvodo k sebi na kosilo, razgovarjal se 
z njima kakor s prijateljema, toda po dokončani pojedini 
nagradi oba, kakor se je njima spodobilo. On pokliče namreč 
upravitelja topništva, Baltazarja Kranjca, da ju pogubi. Ta 
ubije oba s samokresom ter ju vrze po noci skoz okno 
v Savo. 

Nekoliko dnij je že preteklo, a nestrpljivi Hasan ni 
mogel dočakati svojega poslanca iz Siska ter se je čudil, 

; iakaj se tie povrne. Pošije zatorej precej drugega poslanca 
k Mikačiéu, ki se mu je imel zagroziti: ako je zavratno 
usmrtil prvega poslanca, bode mu Hasan to povrnil v jed- 

; naki, ako še ne v večji meri. Mikačič mu mirno odgovori, 
da je izpustil poslanca iz trdnjave, ako se pa ta ni povrnil, 
ni on tega kriv. Med tem pa mu obljubi, ker dobro vé, 
kako slabé so njegove sile zá obrambo trdnjave, da se hoče 
paši popolnoma podati, ali le s pogodbo, da na predajo trd- 
njave pošije črez tri dni samo najodličnejše bege in age; 
kajti za njega bi bila to sramota, ko bi tako važno trdnjavo 
predal priprostim vojakom. Hasan se je seveda silno razve- 
selil te ponudbe, kajti mislil je, da bode dobil tako važno 
trdnjavo brez boja in prelivanja krvi v roke. 

Mikačič je dal med tem napolniti vse malé in veliké 

; topove z žreblji, kolesci in kroglami ter jih zakopati in po- 
kriti s travo v veži stolpa, koder so morali Turki iti. Četrti 
dan zjutraj pridejo zares begi in age svečano oblečeni ter 
se počasi približujejo trdnjavi. Mikačič je zapovedal precej 
vráta odpreti ter pustiti 500 najodličnejših mož, da prekoračijo 
most, v redu po trije in trije skupaj stopajoč. Ko je že njih 
večji del prekoračil most, dá ga on hitro vzdigniti in zdaj 
zapaliti vse one škrite in nabite topove. Smodnik in železo 
raztrga in pokonča vse po redu. 

Ko so to videli ostali Turki, ki so čakali pred mostom, 

, pobegnili so hitro k Qasanu, da mu naznanijo, kaj se je 

* zgodilo z njegovimi begi in agami. Ko je Hasan to slišal, 
razsrdil se je grozno ter strašho preklinjal krščanskega Boga ; 
vrh tega pa se je tudi zaklel, da bode osvetil kri svojih ju- 

; nákov s tem, da pokonča in razdene trdnjavo, toda to se 
mu ni posrečilo. Ali tem strašneje je razsajal dáleč- okoli 



122 

Siska, požigal vaši in plenil polja ter odgnal s seboj na 
Turško do 35.000 ujetnikov. 

Strah je zavladal vsled tega po vseh slovenskih deželah, 
kajti mislilo se je, da bode Hasan dalje prodiral. Posebno 
se je preplašilo ljubljansko prebivalstvo. Ko se je namreč 
zvedelo v Ljubljani o poboju naše vojske pod banom Er- 
dedom in o hitrem napredovanju Turkov, našlo se je neko- 
liko lažnjivcev, ki so hitro po mestu razširili glas, da so 
udarili Turki naravnost proti Ljubljani, da si jo osvojé. Vse 
je začelo bežati iz mesta, nekteri so se kar čisto izselili, 
vzemši s seboj na vozovih toliko róbe, kolikor je je bilo za 
prvi čas mógoče naložiti. Žene so objemale in stiskale k 
sebi svoje otroke, kakor da jih ne bodo nikdar več videle, a 
priprosti Ijudje so stokali in vzdihovali po mestu, käkor dá 
so že propadli. V tej stiski, vpitju in begu je bilo poga- 
ženih nekaj odrastlih, še več pa otrok, kajti národ se ni 
mogel na noben način umiriti. Končno so se povrnili ogle- 
duhi, ki so bili poslaní, da se prepričajo o príhodu Turkov, 
ter so mogli pravo resnico povedati, da Turkov ni niti vi- 
deti, in da so mnogo milj oddaljeni od Ljubljane. Še le 
nato se je pólegel strah med prebivalci ljubljanskimi, ki pa 
niso bili še popolnoma varni, kajti čeravno so vojaški sve- 
tovalci v Gradcu hitro javili o tej nesreči Ernestu, upravi- 
telju teh dežel, ter ga prosili nagle pomoci, vendar niso nič 
drugega dobili kakor obljubo za odgovor ; in da se ni Sisek 
pri tem obleganju vzdržal, bila bi gotovo tudi Ljubljana vi- 
dela to leto Turka pred svojim obzidjem. 

O vseh teh dogodjajih so končno zvedeli tudi na ce- 
sarskem dvoru v Pragi, kamor so bili Turki cesarju javih, 
da je ban Erdedi prekršil premirje, in da se morajo oni 
zato osvetiti. Cesar Rudolf II. se je zaraditega rázsrdil ter 
celo zabránil zbirati vojsko proti Turkom; ali njegov brat 
nadvojvoda Ernest mu je vendar končno dokázal, da so 
Turki krivi in ne ban, ki se je moral le braniti proti ne- 
prijateljem. Zdaj še le dobi nadvojvoda Ernest naročilo, da 
zbira čete po avstrijskih dednih deželah v pomoč Hrvatom 
in Slovencem v tej nejednaki borbi. Pod poveljništvom 
nadvojvode Karola, mejnega grófa Burgavskega, zbere se 
lepa vojska od kakih 12.000 mož v Zagrebu. Jeden oddelek 
te vojske pod poveljništvom Nadaždovim se zgrabi 17. ki- 
movca pri Petrinji s Turki, ki naše popolnoma premagajo, 
Nadažda ulové ter ves krščanski tábor zaplenijo. Krivi pa 
so bili naši sami, ker so se dali zamamiti v neko sotesko, 



j 



kjer so jih Turki zajclL Vsa ostala vojska pa 
razšla brez vsakega uspeha. 

Hasan je precej po tej sijajni zmagi pos 
njev v Carigrad, da proslavijo njegovo zmago. 
Dotoka so jih Turki vodili po Carigradu teľ s( 
peljali mimo cesarskega poslanca. Spredi je koi 
za njo pa četa, ki je nosila osvojeno orožje, pi 
na kterih je bil natovorjen ostali plen, a koi 
možje, žene, otroci in starčki, ktere so, ne gled 
niti na slabost, gnali s palicami kakor živino, 
kričali od veselja. Ko se je izvršil obhod, r 
sužDJe na trgu kakor neumno živino. 

Ta sramota in strab pred Turki sta tal 
kršcanski svet, da je cesar Rudolf II. odredil, 
nemških, ogerskih in- njegovih dednih dežela 
zjutraj, opoldne in zvečer zvoni z zvonom („tu 
kar bi imelo spominjati kristjane, da molijb z 
zmago kristjanov nad neverniki. Po slovenskih 
dandanes zvoni v ta spomin zjutraj ob sedmín 
so molili molitve s prižnice ter jih dali tiskane 
razdeliti, da jih molí, ko sliší zvoniti turški i 
božjo, ktero so Hrvatje na svojih zastavali nosil 
cali so v teh strasnih časih na pomoč v 
litvali po vsej osrednji Evropi. Tako velik stral 
po oddaljenih krajih, a kolik je se potém m 
Hrvatskem in v slovenskih deželah, to si lanko 

Tako se je končalo to nesrecno in žalo; 
Hrvate in Slovence. AH prišlo je Še hujše. Ž 
bil Hasan paša pod Siskom in je obljubil, dí 
tretjič. „Ce páde Sisek, izgubljena je Hrvatska 
sedne slovenské dežele," govorili so takrat na 
ter se živo pripravljali za odločno borbo. Sar 
dolf II. je zboroval zaraditega na Ceškem in 
nagovarjal tudi sosedne Nemce, da žrtvujejo ka 
Da bode pa uspeh boľjši kakor preteklega leta 
cesar poveljništvo nad vso vojsko izkušenemu 
Rupertu Eggenbergu, ki je imel svoj glavni sta 

Ko so se meseca velikega trávna leta 15 
prve turške Cete na mejah hrvatskih, poklical j 
precej prípomočne Cete iz slovenskih dežel v 
jednem zapové karlovSkemu generalu Andreju 
da se utabori s svojo vojsko pri Jastrebarske: 
koprivniäkemu, Štefanu Grasweinu, da se s s 



124 

premesti v Posavino, a poveljniku ivaničkemu, Belanu Gras- 
weinu, da zasede predele okoli Siska. Vsled tega je nastalo 
živahno gibanje po vojaških taborih, y kterih so se zbirali 
vojaki, da ubranijo zadnjo važno trdnjavo na Hrvatskem. 
Da se ne zgodi kakšna nesreča, stala je krščanska vojska 
vedno za boj pripravljena, kajti če páde Sisek, izgubljene 
so tudi zemlje slovenské. S to mislijo je bil prešinjen ves- 
národ, kar se vidi iz sledečih vrstic slovenské národne pesni: 

„Meji žuga turški blisek, 
Hoče nam pozretí Sisek; 
Tur'k če vzel nam Sisek bode, 
Nam narobe vse, vse pôjde; 
Mesť Ljubljana bo pokraj'na, 
Kranjska ďžela turška drajna." 

.0 vsem tem so pa tudi Turki zvedeli, in Hasan paša 
se je strašno oboroževal, samo da se ôsveti poveljniku trd- 
njave šiške. Na vse stráni je pošiljal glasnike k uglednim 
pašam, da mu pošljejo vojake, kterih neobhodno potrebuje. 
Od vseh stranij so vreli vojaki k njemu, in že 1. rožnika je 
imel zbrane vojske do 30.000 vojakov pri Banjiluki. V Gra- 
diški na Savi pa so Turki spravili veliké topove na štiri 
ogromne ladije, ktere je vleklá gradiščanska morharica na 
svojih 29 šajkah. S to veliko vojsko sé je odpravil Hasan 
naravnost pod Sisek, kamor je prispel že 14. rožnika. Ťukaj 
se utabori z vojsko po bregovih in dolinah. Da more pa 
svojo vojsko postaviti pred sam Sisek, narediti si je moral 
most, kajti drugače ni bilo mogoče priti črez Kolpo. Po 
národní pesni zapoveduje Hasan sam, kako se ima ta most 
narediti: j 

„Pa ni moč' črez Eolpo priti; ' Ves togoten rohni paša, 

Vprašajo ga: Kaj bo sťriti? Ki se Turkom práv obnáša: 

Paša stopa ob potoci, „Prek si vrvi potegnite, 

Grmeč boben nosi v roci, Kož po vrhu naložíte." 

Jezen trdo vanj teleba, So mu tako naredili, 

Da razlega se do neba. Preko Kolpe se spustili. 

Pa pod Sisek se nabrali, 
Tam se v rove zakopali.* 

In že sledeče noci je začel Hasan paša nasipe delati 
na oni stráni Kolpe, da se zapre Sisek od vseh stranij. Po- 
veljnika sta bila dva kanonika, Gjurak in Fintič ; Mikačič je 
bil odšel. Dobila sta pa že poprej od Eggenberga v pomoč 
100 vojakov, a iz okolice so bili vzeti vsi mladeniči v vo- 
jake ter poslaní v trdnjavo r da jo branijo. 



h 



125 



Med tem pa je ostal v trdnjavi za poveljnika sam 
Gjurak, ker je Matija Fintiča in 12 vojakov ubila krogla iz 
topa. Hasan je hotel to nesrečo uporabiti ter poveljnika 
trdnjave zase pridobiti z velikimi obljubami, kar je poskúšal 
tudi že za čaša prvé in druge oblege, pa to se mu ni posre- • 
čilo. Sevéda bi se zdaj Sisek ne bil vzdržal, ko mu ne bi 
bila prišla o pravem času pomoč, za ktero je poveljnik silno 
prosil. Zatorej je Eggenberg vsem generálom in poveljni- 
kom sporočil, da naj hite dan in noč, kajti Sisek je v naj- 
večji nevarnosti. 

Andrej Turjaški, ki ima največ zaslug, da je bil Sisek 
rešen, pripoveduje nam práv jasno v svojem poročilu, kako 
se je krščanska vojska zbrala, in kako se je junaško obná- 
šala pod Siskom. On spočetka ni verjel, da so Turki že 
tako blizu, ker mu ni bilo nič javljeno. Ali ko je zvedel, 
kaka nevarnost preti Sisku, vzdignil se je precej s svojo četo, 
namreč z 200 kranjskimi in 100 koroškimi konjiki, s kterimi 
je prispel že 18. rožnika v tábor Eggenbergov in banov. Tur- 
jaški je razvidel precej položaj vojske ter zahteval, da se 
udari čim prej na Turke, češ, vojakom primanjkuje hrane. 
On sam je bil v taki denarni stiski, da si je moral izposo- 
diti nekoliko stotin goldinarjev, da je mogel dati vsakemu 
konjiku po dva goldinarja za največje potrebe. Na vso srečo 
so poslušali Turjaškega ter so se 19. rožnika vzdignili proti 
Sisku. Pri Brezovici so se pokazale prvé turške čete, ktere 
so pa naši popolnoma premagali in razbili ter se 21. rož- 
nika utáborili pri Novem grádu, kamor je obljubil priti tudi 
Jurij Zrinjski, ali bil je zadržan. 

Krščanska vojska je štela pod svojimi 12 poveljniki 
komaj 4000 mož. In s to četo so se upali kristjani napasti 
vso turško vojsko od 30.000 vojakov! Kolika smelost in 
hrabrost posebno našega Andreja Turjaškega, ki je ta boj 
odločil na korist krščanstvu! 

Med vsemi junaki je razun Andreja Turjaškega najbolj 
slovel Adam Ravbar, kranjski glavar konjikov, kterega opeva 
tudi slovenská národná pesen kot junáka. Rodovina Rav- 
barjev je bila slovenskému národu posebno draga, zato pa 
ni čuda, da jo je národná pesen ravno pri tej priliki tako 
odlikovala. Vsemu slovenskému národu je bil še v teh 
éasih v dobrem spominu Andrej Eberhart Ravbar zaradi 
svoje veliké telesne jakosti in dolge brade, in potem se ni 
črditi, da národná pesen tudi njegovega naslednika kot jú- 
ni ka pozná. Slovenci pa tudi njemu vse zaupajo ter mu r 



126 



Beli list so napísali, 
6a na Krumperk mu poslali. 
Tam prebiva jakí Ravbar, 
Nepremagan konjski glavar. 

Ko je pa Ravbar iz prejetih pisem razvidel, da ga protu 
turškemu paši pozivljejo na boj, ki se ima odločiti pri Sisk~ 
ter spoznal, da je paševo podvzetje presmelo in smešno: 

Stopi gori v svoje line 
Do gospoje Kataríne: 
„Dve nedelji bodi zdravá, 
Da jo s pašo zaigrava.* 

Po tedanji navadi je imel však velikaš nekoliko obo- 

roženih mož v svojem grádu, a kedar jih je potreboval kaj 

več, nabral si jih je med svojimi podaniki. Tako tudi o 
tej priliki: 

Glas gospodov hlapce kliče, Jih sedlajte, obrzdajte, 

Osemnajste svoje Čiče: Koj na vojsko napravljajte ; 

n Zor je, vzdramši se vzdigajte, Hoďmo v zidano Ljubljano, 

Brze konj'če napájajte, Trdno, v'soko in prostrano." 

Hlapci konje zasedlali, 
Pa vsi ročno zadirjali. 
Prej se konjica ne vstavi, 
Še le pri zeleni Savi. 

Pri Crnučah še takrat ni bilo mostu, ampak brod, na 
kterem so se prevážali ljudje. Ravno je bila veliká voda, 
in brodniki niso mislili na vožnjo, ampak so počivali. Ravbar 
pa mora s svojo vojsko naprej proti beli Ljubljani ter jedva 
po dolgem prigovarjanju s prevozačem Andrejem pregovori 
ljudi, kterim je obljubil „svetlih zlatov a , da so jih prepe- 
ljali. V tej narodni pesni se je ohranil celo spomin na 
turški denár, ki se je videl takrat večkrat po slovenskih po- 
krajinah. To so turške jašpre, turški srebrni dŕobiž. Po 
narodni pesni: 

Ravbar kliče tu brodnike Kmaľ brodniki zakrmili, 

Pod Črnučami voznike: So Bogá lepó prosili, 

„Le na noge, le vstanite, Da b' jih zdravé še vozili, 

Nas prek Save prebrodite!* Turške jašpre si slúžili. 

Ravbar zapové potem izplačati brodnikom ter jo mahne 
jaderno proti beli Ljubljani, kjer vzdrami zaspané meščane 
iz spanja ter ljubljanskim gospém, ki so hotele z zlatom in 
srebrom odkupiti svoje môže, odločno odgovarja, da zdaj ni 
čaša za podkupovanje, ampak za vojskovanje; kajti Turčin 



je blizu meje, in Če páde Sisek, padia bo tudi 

.zatorej morajo biti za vojsko vsi pripravijeni. P 

Zlate tefie jim podali, Ravbar: „Gospe, tih! 

. Jaderno pa zadiigati Potrpíte malo samke, 

Preko polja do Tjubljane Zdaj ni rasa podkúr/ 

Trdne, v'aoke in prostrane. Sila se je vojskovati. 

Boben zdaj mu zaropoŕe, 
6a presliäat ni inogofie. 
Ravbar si vojakov zbere, 
Dol pod Sisek z njimi vdere. 
Tolk* je Turka na terišču 
Koľkor mravelj na mravljisču. 

Okoli majhne trdnjave šiške pa se je zaré 
sovražnih Turkov. Kakor na mravljisíu je mrg 
ter se pripravljal na odločilni boj — 30.000 Tu 
pešCici kristjanov. Zdaj bi bil Sisek gotovo izg 
se ni krščanska vojska napotila tako hitro na pc 

Kakor smo že omenili, utáborila se je n; 

21. rožnika v Novem grádu, kjer je tudi prenočil 

22. rožnika je bil sklican vojni sovet , o kterem i 
lične glase, ki se samo v tem strinjajo, da sta b 
Ženi dve nasprotni bojni osnovi. Po jedni se je 
riti na sovražnika brez odlašanja, po drugi pa s 
z vojsko ter Sisek prepustiti njegovi usodi. Za ] 
osnovo je bil zavzet Andrej Turjaški, ban Tomaž 
Melhior Rôdern, za drugo pa sam glavni povelji 
berg v in vodja Tahi. Spoéetka je nadvladalo m 
vidnejsih vojvod. Ze so bili sklenili, da se m 
povrniti, kajti sila sovražnikova je bila nasproti 
gromna. Pa tudi most, ki so ga Turki črez Kol] 
od vrvij in napihnjenih kož, kakor se v národní ] 

Prek si vrvi potemnite,! 
Kož po vrhu naložíte, 

bil je sovražnikom od veliké koristi, ker jim je bilo la 
zenj umakniti pred našo silo. Najhujše pa je bilo z 
ko bi bili zdaj potolčeni, ker zďivjani Turki ne 
dovoljní samo s Siskom, lenivec" bi bili udarili 
slovenskim deželam. Ko so se vojvode še o te 



1 Eggenbergi sa slovenskega rodu iz Radgone, pa í 
nili od priprostíh mešŕanov in trgoveev po svoji nadarjenc 
vosti do tako visoke ŕasti. Naä Rupert Eggenberii: je umri 1. 
kot junák in državnik, ter je pokopan v grohnici, ktero í 
postavili v Araožu na Štajerskem. 



128 



razgovarjali, prijezdi nagloma glasník iz Siska in javí An- 
dreju Turjaškemu, da je Sisek v velikí nevarnosti. „Ako 
posadki se danes ne pride vojska v pomoč, morala se bode 
trdnjava predati," bile so zadnje, ali odločne besede glas- 
nikove. 

Ta glas je tudi vse do zdaj neodločne in oprezne voj- 
skovodje gánil; pa ko je nato Andrej Turjaški navdušeno 
izgovoril znamenite besede, „da je treba, ne gledé na šte- 
vilo sovražnikov, hrabro nanje udariti ter si zmago od Boga 
izprositi," prenehalo je vsako daljno dogovarjanje, in skle- 
nili so, da se precej vsa vojska vzdigne nad sovražnika. 

Kaj pa se je med tem godilo v Sisku? Turki so na- 
padali in streljali tako močno na trdnjavo, da se ji je bil 
približal že zadnji dan njenega obstanka. Hrabra je morala 
biti zares krščanska posádka v trdnjavi, da je mogla pod 
svojim poveljnikom Gjuräkom odbijati vse nápade ter hitro 
zadelovati vse prestrele, ki so jih sovražnikoVe krogle na- 
pravljale v slabem zidovju. Turki so hrabremu poveljniku 
metali v trdnjavo tudi ražne obljube, napisane na papirju. 
Ali on se je odločil, da se bode bránil do zadnje kaplje krvi, 
meneč, da je vodja dolžan žrtvovati življenje za Boga in do- 
movino. In tako je vzdržal vse silne nápade turške, dokler 
mu ni iznenada prispela pomoč ter ga rešila Turkov in 
vseh neugodnostij. 

In zares pride obleganim Siščanom naša vojska o pra- 
cem času na pomoč ter jih reši, premagavši Turke v hudi 
bitki. Ko je bilo namreč sklenjeno, da se ima udariti na 
sovražnika, bila je vsa vojska postavljena v bojni red. 
Hrvatje, ktere je vodil sam ban Tomaž Erdedi, stali so v 
prvem bojnem redu, drugemu oddelku je zapovedoval An- 
drej Turjaški, a tretji oddelek je vodil Eggenberg z Rôder- 
nom. To je bilo večjidel konjištvo. Za njimi so prišli na 
vrsto pešci, ktere je vodil Ziga Posedarski (Paradajzar). 

Precej ko je Hasan paša zvedel, da so se naši vzdig- 
nili nanj, prepelje svojo vojsko črez Kolpo našim naproti. 
On je ravno obedoval, ko mu je naznanil Memi beg Zvor- 
niški, ki je strážil s četo pešcev prelaz črez Kolpo, da sliši 
glas bobnov in trobelj, ki se vedno bolj približuje. Paša se 
je prestrašil ter precej poprašal pribega Vojina, ki je sedel 
zraven njega, kaj bi moglo to pomeniti. Vojin, ki ni mogel 
verjeti, da bi se bilo na enkrat zbralo toliko kristjanoy, 
odgovori mu, da se približuje bržkone jeden Erdedovih 
bratov ali sorodnikov, ker bi rad malo vznemiril tábor. 41i 



j 



■ ' '-h 

•V* 



I 129 

kmalu prihité drugi glasniki s poročilom, da se ne sliši 
samo glas trobelj, ampak da se vidi celo svetlo orožje in 
vihrajoče zástave vse krščanske vojske. 

Ko je Hasan to síišal, vzdigne se hitro od mize ter 
zapové trobiti in bobnati na vso moč, da se vojska zbere 
in postavi v bojni red. Po narodni pesni Hasan 

Paša stopa ob potoci, 
Grmeč boben nosi v roci, 
Jezen trdo vanj teleba, 
Da razlega se do neba. 

Nato se zares njegova vojska hitro zbere ter se pre- 
pelje precej črez Kolpo. Bilo je vseh vkup 18.000 najboljših 
čei, večjidel konjikov; vsa druga vojska je ostala v táboru 
na drugi stráni Kolpe pod poveljništvom bega Vučidolskega 
in bega Hlivanskega, ki sta imela neprenehoma streljati na 
trdnjavo. Hasan paša se je utáboril pri Otoku, v kótu med 
Kolpo in Odro, ki se tukaj stekata. Hasanova vojska se je 
tako postavila, da ji je bila od zadi Kolpa, na levo Odra, 
a na desno most, črez kterega je prekoračil Kolpo, in kteri 
mu je imel varovati zvezo s táborom. Da bi pa kristjane 
še bolj pokončal, uporabil je zvijačo. On se je namreč ná- 
dejal, da se bodo naši v prvem návalu preveč blizu v nje- 
goVó vojsko zaleteli, tako da jih bode mogel zajeti ter po- 
končati. Na ta način se je njegov bojni red raztezal cele 
pol milje daleč. 

Bilo je med 10. in 11. uro, ko sta se obe vojski spri- 
jeli. Hrvatske čete, ktere so vodili Ivan Draškovič, Benedikt 
Juroc in Frančišek Orehoc, sprijele so se prvé s 1000 naj- 
boljšimi turškimi konjiki, ktere je bil Hasan postavil vojni 
na čelo. S silnim krikom se spopadejo. Ali ker je bil so- 
vražnik mnogo številnejši od naših ter je v prvem trenutku 
udaril z vso silo na nje, začeli so se naši umikati, da naj- 
dejo zaslombe in pomoci pri ostalih četah. Zatorej so hitro 
poslali Vuka Druškoca, odvažnega mladeniča, k Andreju Tur- 
jaškemu, ki je vodil drugi del vojske, da naj se podviza in 
pride hitro na pomoč prednjim četam. Turjaški potegne 
nato samokres iz paša ter vstreli z njim v znamenje svo- 
jim četam, naj napadejo sovražnika; ob jednem jim je ^ 
zapovedal, da ima streljati iz svojih pušek najprej prvi red, 4 
a potem drugi, in končno tretji, tako da so krogle nepre- £ 
nehoma letele na sovražnika. Ta naredba je mnogo pripo- jJm 
mogla k sijajni zmagi. 

Večernice. 46. zv. 9 



1 



130 



Turjaški je prišel ravno o pravem času na bojišče, 
kajti že se je bil Hasan zagnal z vso svojo vojsko na naše. 
Pripoveduje se, da je Hasan, poprej ko se je odpravil v 
bitko, poprašal turškega svečenika, ki je jezdil zraven njega, 
kakšen konec boja mu more prorokovati. Ko je le-tá nekaj 
izmrmral ter prelistal svojo proroško knjigo, ktero je nosil 
s seboj, odgovori mu, da je vsemogočni Bog zapustil Turke, 
a se pridružil kristjanom. Na te besede se je Hasan pre- 
plašil ter rekel : „Človek mora vse pretrpeti, kar mu je Bog 
namenil, bodisi zlo, bodisi dobro. u To pa je bil, pravi 
Valvazor, krščanski odgovor iz nekrščanskih ust. 

Ko je Andrej Turjaški prihitel svojim prvim četam na 
pomoč, udarili so Hrvatje zopet s podvojeno hrabrostjo na 
sovražnika. Pri tej priložnosti se je posebno odlikoval ban 
Tomaž Erdedi s svojo četo. Na* obeh straneh so ropotali 
bobni in brenčale troblje, da je bilo strašno slišati. Neko- 
liko čaša so se borili z jednako srčnostjo na obeh straneh, 
in boj je bil neodločen. Hasan je napadel z vso silo kranjske 
konjike in karlovšké arkebuzirje ter koroško konjiško četo. 
Ali le-té čete so bile ohrabrene po nagovorih svojih povelj- 
nikov Andreja Turjaškega in Adama Ravbarja ter so v 
kratkem odločile bitko s svojimi kratkimi puškami, odločno 
navalivši na sovražnikovo središče ter neprenehoma streljaje 
na neprijateljske bojne vrste, kakor je bil Turjaški zapo- 
vedal. Slovenska národná pesen gotovo ni brez pomena 
proslavila v tej bitki najodličnejšega junáka Ravbarja, kajti 
v njej se poje : 

Naprej v dir je Ravbar tekel, 
Velk'mu hlapcu: „Stopi", rekel, 
„Zlez' na to visoko drevce, 
Gledaj dobro na banderce!" 

Po bandercih sodi narodni pesnik tudi vnetost boja: 

So banderci videť beli, Hlapec vidi vse rudeče, 

Trdo mujo bomo 'meli, To sťri Kranjce vse gorede; 

So banderci pa rudeči, Tako v Turka se zagnali, 

Nič ne bodimo boječi. Da so vsega posabljali. 

Turki so sicer poskúšali, da bi smelega napadalca ob- 
kolili, ali smrtonosné krogle naših junákov jih zmedejo, in 
kmalu se pokaže nered v njihovih bojnih vrstah, ki so se 
začele pomikati proti desnému krilu in proti mestu. V tem 
jako ugodnem trenutku udari tretji oddelek krščanske vojske 
pod Eggenbergom na turško desno krilo ter ga razbije, a 
ob jednem je Eggenberg poslal četo vojakov pod povelj- 



131 

ništvom Štefana Blagaja in Jakoba Pravka, da zasede most 
črez Kolpo ter tako Turkom pot zapre. Oba sta svojo na- 
logo dobro izvršila. Po tem takem je neutemeljen glas, da 
se je most na Kolpi podrl vsled veliké množice bežečih 
Turkov, ker oni nanj niti dospeli níšô. 

Zdaj so bili Turki čisto potisnjení v kot med Kolpo 
in Odro. Naša vojska je udarjala nánje. nemilosrčno ; pa 
tako čisto zmedeni niso niti mislili več na obrambo, nego 
so začeli bežati k rekama, da ji preplavajo ter se tako re- 
šijo. V narodni pesni se o tej zadnji borbi poje takó-le: 

„Turka bomo pozobali, 
Kakor da bi črešnje brali; 
Prej rairú ne bomo dali, 
Dokler ga ob tla ne djali." 

In to se je tudi zgodilo, kajti le redkim se je posre- 
čilo, da so preplávali reko, kajti tukaj so bregovi jako 
strmi, in vsled tega je bilo težko dospeti na breg ; vrh tega 
pa se je zagnala tolika množica ljudij v vodo, da so pri 
rešitvi ovirali drug drugega. Kdor ni znal plavati, lovil se 
je za svojega soseda, pa sta navadňo oba utonila. Od mno- 
žice plavalcev si videl komaj vodo, ki je tako postala skoro 
grob za vse. Od 18.000 vojakov, ki jih; je prepeljal Hasan 
črez most, rešilo se jih je komaj 2500 mož. Tudi sam Hasan 
paša se je utopil v vodi. Koliko pá se je sploh ljudij in 
konj potopilo, posriamemo lahko iz tega, da so še tretji 
dan po bitki plávala trupla po vodi. 

Ko je šiška posádka videla naše v boju s Turki, pri- 
drvi iz trdnjave ter udari tudi ona na bližnje Turke. V pri- 
znanici, ktero je dal hrvatski zbor Blažu Gjuraku 1. 1595. za 
večni spomin njegovega junaštva, pripoveduje se o tem 
takó-le: „Ko je Blaž opazil, da sta se pograbili obe vojski, 
od kterih jedna je bila mravljinček proti množini druge, ni 
čakal do konca borbe, ampak zbere hitro svoje junake ter 
pridrvi iz trdnjave na bližnje sovražnike s takšno silo in 
odločnostjo, da jih je v kratkem času večji del pobil, nekaj 
pa pognal v vodo, kjer so se potopili. ** 

Preostali del turške vojske, ki je bil ostal v táboru na 
oni stráni Kolpe, pričakoval je, da se bodo boritelji slavo- 
dobitno povrnili v tábor, kjer se bodo zvečer zabávali za- 
radi srečne zmage nad kristjani. Ali ko so videli, kako so Turki 
iz domnevnih levov postali jeleni, a Hasan sam zajec, kako 
so od vseh stranij bežali in se končno začeli daviti in to- 
piti v Kolpi in Odri, zažgali so smodnik in ostalo bojno 



132 



pripravo; le topove so morali pustiti, kterih so se pa naši 
takoj polastili, in so hitro pobegnili iz tábora na vse stráni. 

Zmaga krščanska je bila popolná, sovražnik je po- 
begnil brez daljšega boja. Na begu in bojišču je izgubil 
dobrí dve tretjini vojske, in ves tábor je prišel našim v 
roke. Plen je bil preobilén. Šatori, od kterih so bili mnogi 
z zlatom in svilo ôsaljšani, kakor tábor Hasanov in mríogih 
begov, bili so polni oklepov, sabelj, pušek, prstánov, konj- 
skih sedel in drugih stvarij, ki so bile večjidel s srebrom 
in zlatom okované. Našim je prišlo v roke tudi vse bro- 
dovje z malimi šajkami (čolni) vred, ki so jih rabili za pre- 
vožnjo, kakor tudi vsi topovi, kterih je bilo 39, a med njimi 
devet velikih za obleganje trdnjav. Najogromnejši je bil 
„Kacijanarjev top", zato tako imenovan, ker ga je bil voj- 
skovodja Ivan Kacijanar izgubil v nesrečni bitki pri Oseku 
leta 1537. 

Vseh Turkov je padlo okoli 18.000, med njimi sam 
IJasan paša, kakor smo že omenili, potem 13 begov, 40 
alajbegov (poveljnikov spahij), 200 zaimov (nižjih povelj- 
nikov), 400 odličnih spahij (konjikov) ter sila mnogO jani- 
čarjev in asapov (priprostih vojakov). Med mrtvimi se je 
nahajal tudi Mehmed beg Hercegovski, sultánove sestre sin, 
za kterim so najbolj žalovali- v Garigradu. Od vseh begov 
so se rešili le štirje, ki so bili na drugi stráni Kolpe pri 
topovih. 

Hasana in druge odlične Turke, ki so se potopili v 
vodi, izvlekli so kmalu naši vojaki iz vode z železnimi kavlji, 
sulicami in drugim orodjem, pobrali z njih bogate obleke, 
z zlatom in biseri okované sablje, zlate prstane in druge 
dragocenosti ; končno jim odrobijo glave in potegnejo z njih 
kože, pa jih napolnijo s piljevino in slamo. Da se osve- 
tijo Turkom, ki so bili na ta način onečastili glavo Her- 
barta Turjaškega, dal je neki Vid Klekovič na kolec natak- 
niti jedno teh s slamo nadetih glav ter jo vojakom očitno 
razpostaviti. Še mnogo dnij po bitki so vojaki in kmetje 
vláčili iz vode turška trupla ter plenili z njih različne dra- 
gocenosti. 

Ujetih pa je bilo Turkov práv malo, ali skoro nič. 
Komaj se je našlo 10 ali 12 ujetnikov v táboru ; med njimi 
je bil Hasan aga, kterega je ulovil dalmatinski konjik iz 
Tahijeve čete, po imenu Lukinič, in Daut spahija, kterega 
je ujel slovenskí vojak stari Radič. Poleg njega so uj< li 
tudi nekega turškega konjiká, ki je trdil, da je pádel Has; n 



i 



133 



paša z mosta v vodo ter tako nesrečno skončal. Naših pa 
je v tej bitki práv malo storilo smrt. Po nekih poročilih 
je pádel samo jeden arkebuzirski pisár z dvema konjikoma 
in 10 huzarjev; od pešcev pa je poginilo okoli 30 do 40 
Úskokov, ki so bili zasedli most poprej, nego so prišli Turki 
do njega, kjer so se pa deloma potopili, deloma pa bili po- 
gaženi, ker so Turki silno pritískali na most. Med njimi 
sta pripadala dva koroški, dva pa karlovški četi. 

Okoli dveh popoldne tistega dne so se napotili zma- 
galci v osvobojeni Sisek. Siški poveljnik je bil istim ljudem, 
ki so bili ostali v trdnjavi, ukázal, naj klečé molijo tako 
dolgo, dokler Bog ne podeli kristjanom zmage. On sam pa 
se je v tej borbi tako hrabro obnášal, da so ga vsi brez 
razlike hvalili zaradí njegove hrabrosti. Vojska, veselá za- 
radi te nenadne zmage, izrazila je svojo zahvalnost Bogu, 
ki jim je pomagal v tej stiski. Šla je namreč trikrát v iz- 
prevodu okoli grada ter slávila z zahvalnimi molitvami do- 
broto božjo. Práv umestne so besede našega zgodovinarja 
Valvazorja, ki jih je izrekel pri tej priliki: „Presojaš li ne- 
izmerno število mrtvih sovražnikov, pokončanih od malé 
čete krščanske, ali veličino zmage, ali pomoč rek Kolpe in 
Odre, ktero sta dajali, potopivší sovražnika : moraš priznati, 
da je Bog podelil ljudem veličastno zmago. Bog je namreč 
tisti, ki ponižuje ohole in prevzetne ljudi, slabim pa delí 
moč in hrabrost." In Andrej Turjaški je v svojem, cesarju 
poslanem poročilu, v kterem navaja, kako so se v tej bitki 
hrabro borili na obeh straneh, in kako so se pri cesarski 
vojski zbrale najboljše in najhrabrejše čete iz vseh krajev, 
sklenil spomenico s sledečimi besedami: „Sploh pa je Bog 
vsemogočni tukaj pokazal svojo moč ter se sam boril za 
svoje siromašne kristjane." 

Glasniki so veseli glas o tej zmagi raznesli na vse 
stráni. Eggenberg je odpravil precej poslanca k nadvojvodi 
Matiji, kakor tudi k nadvojvodinji vdovi Mariji, da ustmeno 
sporoči veselo naznanilo ; 28. rožnika pa je poslal na ce- 
sarski dvor tudi písmeno poročilo o vsem dogodjaju. Ko 
je cesar Rudolf IL, ki je bil takrat v Pragi, zvedel o zmagi 
naše vojske, šel je precej v dvorno kapelo, kjer so peli za- 
hvalno pesen in tako dajali Bogu čast sa pódeljeno pomoč. 
Tudi je cesar poslanca Eggenbergovega nadaril z zlato ve- 
rižico, vredno 190 tedanjih kron (to je 335 gold.); iz tega 
pa tudi vidimo, kako važen in vesel se mu je zdel ta glas 
o zmagi krščanski. 



134 



Pa ne samo na cesarskem dvoru, temveč tudi po vsej 
ostali Evropi sé je proslavljala ta zmaga in slávili junaki z 
raznimi spomenieami. Tako je pápež Klement VIII. že 
10. malega srpana napisal lastnoroč'no pismo zmagalcu An- 
dreju Turjaškemu, kteŕemu se čudi, pa tudi zahvaljuje za 
njegove modre nasvete v bojnem sovetu ter za njegovo 
hrabrost v boju. Pripbročujoč ga Bogu, želi pápež, da 
ohrani tudi v prihodnje svojo slavo, ter pričakuje, da se 
bode posvetil osvajanju bližnjih, od Turkov zajetih trdnjavic. 
Tudi hrvatski ban Tomaž Erdedi je dobil pohvalo od pá- 
peža, a španski kralj, Filip II. ga je zaradi njegove posebne 
hrabrosti v tej bitki imenoval za viteza reda odrešenikovega, 
podelivši mu zlato, z biseri okrašeno svetinjo z grbom tega 
reda in z nápisom: „V Bogu sem zmagal*. 

Pri božjih šlužbah se je po vseh cerkvah pela zahvalna 
pesen za to čudno zmago, in v pridigah so se spominjali 
slavnih vojskovodij v tej bitki. Glasoviti cerkveni govornik 
Abrahám a Santa Klara^ menih avguštinskega reda na Du- 
naju, izrazil se je v svojem govoru na čast sv. Mohorju in 
Fortunatu o tem važnem podvzetju pri Sisku takó-le : „AU 
ni to, Andrej Turjaški, prepovedana igra proti Hasanu?" Ta 
prepovedana igra pa je bila dobljena in važnost tega dne 
(22. rožnika 1. 1593.) sploh v krščanskem svetu pripoznana. 

V spomin te sijajne zmage je dal zagrebški kapitelj 
feezidati pri Sisku v vaši Gredi kapelico, posvečeno muče- 
niku sv. Ahaciju , ker je 22. rožnik dan tega svetnika. V 
stolni cerkvi zagrebški pa se daruje slovesná služba božja 
na večni spomin te zmage dne 22. rožnik še dandanes. 
Tudi v ljubljanski stolni cerkvi in v cerkvici sv. Ahacija 
blizu Turjáka so bile ustanovljene sv. maše na dan 22. rož- 
nika ter se še dandanes zvesto opravljajo. Pri tej službi 
božji rabi v ljubljanski stolnici mašnik mašno obleko, ki je 
narejena iz zlatega plašča Hasanovega. Tkanina je rudeč 
damast, bogato z zlatom in svilo spleten (z zelenimi in mo- 
djimi cvetlicami}.. Leta 1655. je bila ta oprava predelana, 
in ker se je bila s časom preveč izrabila, odredil je kapi- 
telj, da se sme le redkokdaj rabiti, samo da se obvaruje kot 
sveta starina. Tudi v cerkvici pri Turjakú, posvečeni sv. 
Ahaciju, obhajajo še dandanes práv slovesno spomin te 
zmage. Že na predvečer naznanja strel iz topičev praznik 
sv. Ahacija, in dne 22. rožnika mrgolí vse živo okoli te sicer 
redkokdaj obiskovane cerkvice, škrite med visokimi smre- 
kami. Jako važen in veličasten je ta dan v slovenskí zgo- 



J 



135 

dovini, in však Slovenec mora biti nanj ponosen, saj je 
preslávil njegovo ime na široko: Kako ponosno se vzdi- 
guje nad prijaznimi griči Dolenjske mogočni Turjak, ta 
svedok najžalostnejših in težavnejših časov slovenské zgo- 
dovine. 

Dva dni je počivala naša vojska pod Siskom, a tretji 
dan se vzdigne črez Kolpo po obnovljenem mostu, da udari 
na Petrinjo, kamor so pobegnili ostanki turške vojske. Za- 
pustivši Kolpo na levem bregu, gredó skoz šume, ki ležé 
med Drenčino in Petrinjo. Bilo je deževno vremc, in vojska 
je zato počasi napredovala. Ko pa je med tem Rustan beg 
zvedel, da so se naši vzdignili na Petrinjo, začel se je precej 
pripravljati na obrambo. 

Zdajci so baňu Erdedu naznanili, da se je Eggenberg, 
ki je šel od zadi, povrnil s svojimi četami in z velikimi to- 
povi, s kterimi bi se naj streljalo na Petrinjo. Ban je 
precej prihitel k njemu ter ga vprašal, ^akaj se noče dalje 
bojevati. Eggenberg se je opravičeval s tem, da nima do- 
volj hrane za vojsko, a vrh tega še trdil, da ne sme brez 
posebnega povelja cesarjevega iti s topovi na trdnjave, češ, 
da še navidezni mir obstojí med cesarjem in sultánom. Sor 
vražnik je za sedaj dovolj kaznjen za to, da je bil prekršil 
mir; odslej bo morda bolj pazil na mir. Ali ban mu od- 
govori, da mu ni treba posebne zapovedi cesarjeve, ko mu 
sama roka božja káže, kaj je treba delati, in ko vé, kako 
je Petrinja nevarna za Hrvatsko, Kranjsko, Koroško in Šta- 
jersko. Ali zastonj je bilo vse nagovarjanje banovo ter 
očitna nezadovoljnost in mrmranje hrvatskih in slovenskih 
čet. Eggenberg je odvedel svojo vojsko nazaj ter jo pri 
Sisku razpustil. Zdaj ni preostalo tudi baňu Erdedu nič 
drugega, nego da se i sam povrne s svojimi četami. Ŕavno 
tako je storil tudi Andrej Turjaški. Že sedmi dan po bitki 
pri Sisku, namreč 28. rožnika 1. 1593., povrnil se je viteški 
vojskovodja s svojimi karlovškimi četami slavodobitno v 
Karlovec. In kakor je ban Erdedi proslavil to zmago v Za- 
grebu, tako je storil tudi Andrej Turjaški v Karlovcu, da 
pokaže s tem važnost te zmage, s ktero so turško moč jako 
oslabili. Topovi so doneli z nasipov karlovške trdnjave, ko 
se je slavljeni vojskovodja bližal banskim vratom (na glavni 
stráži), kjer ga je národ sprejel z velikim slavjem in veliko 
radostjo ter ga spremil v cerkev sv. trojice, da je bil pri- 
čujoč pri sv. maši in zahvalni pesni za dobljeno zmago. Pri 
príhodu v mesto so nosili pred njegovo četo glavo Hasa- 



i 



136 

novo in' Mehmed bega Zvorniškega, da se tako Turkom 
osveti za ono, kar so bili storili njegovemu stricu Herbartu 
leta 1575. Vrh tega pa je bilo videti še šest glavnih tur- 
ških zastav in srebrnih bojnih trobelj, ktere so zaplenili naši. 
Med tem pa so zvedeli tudi v Carigradu o nesrečni 
bitki in veliki izgubi, ki jih je zadela. Ves národ seje vsled 
tega vznemiril. Izgubo pa so opisovali natašč še strašnejše, 
kakor je bila v resnici. Povsod se je vpilo, da bode zdaj 
izgubilo turško cesarstvo vso Bosno, Ogersko in Slavonijo, 
in da se 'tie more nič več o kakšnem osvojenju v teh de- 
želah govoriti, ampak da morejo samo to varovati, kar še 
zdaj posedajo. Zavoljo veliké izgube topov, vojske, mnogih 
paš in dveh vnukov sultanovih sester je národ proglasil to 
leto za „žalostno leto", in tako se tudi spominja pri tur- 
ških zgodovinarjih. Posebno pa je krvoločni veliki vezir 
Sinan dražil národ, samo da prišili sultána na vojsko proti 
cesarju Rudolfu II., s čimur bi se mu dávna želja izpolnilä. 
Sultán se je bal splošnega upora, pa je zatorej popustil. 
Vojsko so bili rés v sovetu sklenili in jo početkom malega 
srpana slovesno razglasili v glavnem mestu turške dŕžave. 
Zdaj so nastopili za kristjane zopet hudi čaši, ali v sle- 
dečih borbah ni sodeloval naš junák Andrej Turjaški ; zakaj 
kmalu po siški bitki je odstopil, ker se je hotel odpočiti od 
velikega truda. Vendar pa ni dolgo živel v miru, kajti že 
sledečega leta 1594. je umri neoženjen. 

Cesariôa in eesariôina. j 

(Národná pravljica; zapísal J. Krzišnik) i 



•^ 




ivel je mlad in priljuden cesar. Ko se nekega dne iz- 
4 prehaja zunaj mesta, naletí na kopo igrajočih otrok 
in se pomudi dalje čaša pri njih. Spremljevalci so 
se mu v tem udaljili že malo naprej. Koraka torej sam 
proti svojemu stolnému mestu. Gredé mimo koče, ki je 
stala tik ceste, sliši, kako se menijo v njej pri oknu šii a.- 
joče tri šivilje. 

w Če bi bil svetli cesar moj mož, Ä govori prvá, n na. b- 
dila bi mu toliko oblačila, da bi ga imel on z vso sv< jo 
vojsko dovolj.* 



137 

• 

„Če bi bil svetli cesar moj mož, a pravi druga, „na- 
pekla bi mu toliko kniha, da bi ga imel on z vso svojo 
vojsko^zadosti." 

- „A če bi bil svetli cesar moj mož, Ä vzdihne tretja, 
„rodila bi mu takih otrok, da bi se zasvetili kakor zlato, 
kedar bi se odkrili." 

Drugo jutro pokliče cesar šivilje v svoj grád in jim ukáže, 
da mu povedó, p čemur so kramljale prejšnji dan. Dolgo 
čaša se branijo in trdé, da niso práv nič govorile, ker jih 
je sram praviti vpričo cesarja, kar so besedovale. A na- 
zadnje vendar le priznajo, kaj je vsaka dejala. Gesar omoži 
prvo šiviljo s svojim krojačem, drugo s svojim pekarjem, a 
s tretjo se oženi sam. 

Bliža se čas, da ima cesarica poroditi. A cesaiju je 
treba na vojsko. Vprašuje svojih ljudij, kdo bi mu hotel 
vzeti v skrb in varstvo dete, kedar bode rojeno. Takoj se 
oglasita onidve drugi šhilji. 

Cesar gre na sovražnike, cesarič se mu rodi. A va- 
ruhinji močno zavidata prejšnji svoji tovaršici toliko srečo, 
da je žena cesarja samega. Zato skleneta jo očrniti pri 
njem. Sinčka položita v škatlico in ga ukažeta služabniku 
skrivaj vreci v vodo. A cesarju pišeta, da mu je porodila 
lisjaka. Gesar se zeló razjezi na ženo, vendar ji odpusti. 

V drugo se bliža čas, da ima cesarica poroditi. Ce- 
sarju je treba v novo na sovražnike, in za varuhinji izvoli 
isti šivilji. Cesarica porodí lepega cesarica, varuhinji ga pa 
dasta vreci v vodo, a cesarju poročita, da je porodila cesa- 
rica tudi sedaj lisjaka. Cesar se močno razkači, a vendar 
ji še prizanese. 

Cesarica ima poroditi v tretje. A cesarju je treba v 
novo na vojsko. Za varuhinji izbere zopet isti hudodelki 
kakor prej. Sedaj porodi cesarica hčerko. Malovrednici 
ukažeta tudi pjo vreci . v vodo, a cesarju se nalažeta, da mu 
je porodila žena lisico. Sedaj se cesar strašno raztogoti in 
dá cesarico zapretí v trden grád. Le malo kniha in malo 
juhe sme dobivati na dan. A kdor príde mimo, však pljune 
skoz okence v mračno njeno ječo. 

Toda otročiči niso poginili v reki. Neki mlinar na 
jezu je nekaj popravljal; kar zagleda- vrh vode plavajočo 
škatlico. Potegne jo na kraj in pogleda vanjo. Ko vidi v 
nj j dečka, močno se ga ŕazveseli in ga naglo nese svoji 
že i. Neizrečeno jima je bilo ustreženo z njim, ker svojih 
ot )k nista imela. Tudi drugega cesarica in cesaričino reši 



i 



138 



mlinar na ta način in vesel redí vse tri s syojo ženo. Ko 
najdenčki dorastejo, umreta na naglem mlinar in mlinarica. 
Vse veliko njunó bogastvo preide sedaj na nje. Brata ho- 
dita dan za dnevom na lov, a sestra se izprehaja po vrtu, 
pregleduje mično cvetje in priliva dišečim rožicam. Nekega 
dne príde in jo nagovori tuja žena: „Vaš vrt je močno lep,* 
reče ji. „Samo trojih stvarij še nimate: tiste jablahi, ki 
však mešec rodi zláta jabelka ; tiste vode, iz ktere se naredi 
v treh dneh zlat oltár, in tistega ptiča, ki zna tako sladko 
peti, da zamakne v neizmerno veselje vsakega, kdor ga sliši.* 
Deklica hiti brž v hišo, da bi jí s čim postregla in jo vpra- 
šala potem, kako bi mogla dobiti te čudodelne dragoce- 
nosti. A ko prihiti nazaj, že ni bilo one žene nikjer. 

Sestra pové zvečer vse bratoma, kaj je slišala in zve- 
dela. Starejši cesarič takoj sklene, da pôjde iskat teh stvarij, 
kterih še nikdar videl ni, čeprav ga onadva pregovarjata in 
mu branita na vso moč. Predno se odpraví, dá jima meč in 
reče: „Dokler bode ta meč svetel, godilo se mi bode dobro; 
a če bi okrvavel, ne pričakujta me več domú/ Brat in 
sestra ogledujeta dan za dnem meč: še je svetel. Kar ne- 
kega dne okrvavi. „Bratú se slabo godi, a reče mlajši brat; 
„jaz pojezdim za njim/ Sestra mu silno bráni, a ne dá se 
pregovoriti. Dá ji molek in pravi : „Dokler se bodo jagode 
na njem lahko premikale, bode mi dobro; a če bi se kdaj 
sprijele, ne pričakuj me več nazaj. * 

Sestra skrbno pregleduje molek. Kar nekega dne opazi,. 
da se jagode ne hoté več premikati: sprijele so se. „Brata 
je uhitela nesreča," reče družini. „Jaz pôjdem za njima. Če 
se vrnemo, dobro; a če nas ne bode nazaj, bodi vse bo- 
gastvo vaše. 4 * Družina jo je močno prosila, da bi vsaj ona 
ostala domá, a zaman. 

Deklica jezdi in jezdi. Prijaha do ubožne koče sredi 
gore. Iz nje stopi neznan, star in ves obrastel mož. Ce- 
saríčina ga vpraša, kam bi se obrnila, da bi našla brata 
svoja, rekoč: „Šla sta iskat tiste jablani, ki však mešec rodi 
zlato sadje; tiste vode, iz ktere se naredi v treh dneh zlat 
oltár , in tistega ptiča, ki zna tako sladko peti, da zamakne 
v neizmerno veselje vsakega, kdor ga sliši." — „Ne hodi, Ä 
svetuje ji starček; „mnogo jih je že šlo teh stvarij iskat in 
tudi tvoja brata, a nikdo se ni še vrnil.* Toda deklica se ne 
dá pregovoriti. Mož ji torej dá neko kroglo in jo po- 
učí: „Ko prijezdiš vrh gore, vrzi kroglo na tla; valila se 
bode sama, a ti pojdi za njo. Grozno bode začelo pokati 



j 



.zri. ifTífSROT 



139 



za teboj; a ne zboj se, nego stopi s konja in korakaj peš 
naprej. A ozreti se nikakor ne smeš. Če bi te premagala 
groza in bi se ozrla, zgodilo bi se s teboj, kakor se je zgo- 
dilo z drugimi: okamenela bi." 

Cesaričina štori, kakor ji je starec svetoval. Ko prijezdi 
vrh gore, vrze kroglo na tla; vali se kar sama. Ona jaha 
za njo. Kar začne za njo strašno pokati. A ne ozre se, 
nego koraka hrabro naprej. Do prelepega ptička príde. „AU 
si ti tisti ptiček," vpraša ga, „ki zna tako sladko peti, da 
zamakne v neizmerno veselje vsakega, kdor ga sliši?" — „Da, 
sem," odgovori ptiček. „Ti si odslej moj služabnik," reče 
mu ona. „Povej mi, kje je tista jablan, ki však mešec rodi 
zlato sadje!" — »Tega ti ne morem povedati," pravi on. 

— „Moraš, služabnik moj si.* — „Ono-le drevo je. Utrgaj 
jedno mladiko ter jo vsadi domá, in vzraste ti taká jablan." 

— „Sedaj mi povej, kje je tista voda, iz ktere se naredi v 
treh dneh zlat oltár!" — „ Nikakor ti ne morem tega po- 

' vedati." — „Moraš, služabnik moj si." — „Vzemi stekleni- 
čico in zajmi one-le vode; ona je." — „ Sedaj mi še povej, 
kako bi rešila svoja brata." — „Tega ti ne smem razodeti 
za ves svet," bráni se ptiček. — „Moraš, služabnik moj si," 
ukáže mu ona. — „Poškropi s tisto-le vodo v onem-le kam- 
nenem koritu té-le kamene!" Deklica stori tako. Kakor 
bi mignil, kameni oživé. Brata mahoma spoznata svojo re- 
šiteljico. Močno se razveselé, in vsi drugi rešeni ljudje se ji 
presrčno zahvaljujejo in se vrnejo však na svoj dom. 

Brata in sestra se napotijo s ptičem, z vodo in z ja- 
blanjo domú. Sedaj je njihov vrt res neizrečeno lep. Žala 
jablan raste v njem in však mešec rodi zlato sadje ; čudo- 
delna voda je naredila zlat oltár, da se žari kakor solnce, 
a ixiiloglasni ptiček oživlja vrt in zamika ljudi z maméčim 
svojim petjem. Sam svetlí cesar zvé o čarobnem vrtu in 
ga príde gledat. Zeló ga je vesel in na drugi dan povabi 
vse tri na lov in na kosilo. 

Drugi dan gredó na lov v cesarske gozde. Brata se 
poženeta s tako gorečnostjo na ži vali, da bi bila vse po- 
strelila, če bi cesar ne bil o pravem času zatrobil in ju po- 
klical nazaj. „Vso zverino," pravi jima, ko se snidejo, „bila 
bi mi zatrla, če vaju ne bi bil poklical nazaj." 

Sedejo za mizo h kosilu. Sedaj se odkrijejo in zasve- 
tijo se kakor svetlo zlato. Cesar ostrmi; spomni se svoje 
žene in njenih obetov. Na srečo je vpričo služabnik, ki je 
vrgel otročiče na úkaz onih dveh varuhinj v vodo. Takoj 



* 



■>■-■ 






•m 



140 



vse razloži, kako sta se malovrednici lagali, in prosi tudi 
milosti zase. 

Oče in siná in hčerka se veselo spoznajo in radôvoljno 
odpustijo skesanemu služabniku. Naglo gredó po zaprto 
cesarico; mnogo je pretrpela v ječi. Bogato jo opravijo in 
privedó na gostije. A hudobni varuhinji, ki sta bili krivi 
vse nesreče, sežgó na grmadi. 




Rratkocasnice. 

(Nabral Anton Btezovnxk.) 



1. Nisem obljubil. j 

Korporal novincu: „Odkod prídeš tako pozno in še ! 
brez puške ? Ali nisi slišal, da sem vam vsem sinoči naročil, da 
morate biti že vsi ob petih zjutraj na „marš" pripravljeni?" 

Novinec: „Res, gospod korporal, rekli ste to, rekli, a 
jaz vam nisem za gotovo obljubil!" 

2. Ni ošaben. 

Stotnik okrega vojaka, kterega je pogosto videl jako 
zanemarjenega in zamazanega, ter mu reče: „Ali te ni sram, 
da si tako umaz^n in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako 
čedni?" ! 

Vojak: „Častivredni gospod stotnik! Jaz, hvala Bogu, 
nisem tako ošaben, kakor so drugi!" 

3. Sitno. 

Korporal: „He, Cene, jaz ti bom pokazal, ti umazanec! 
Kakšna je tvoja puška? Blatná iti umazaná je, kakor gnojne 
vile! Takoj mi pôjdeš k raportu!* 

Cene: „Prosím, gospod korporal, še le zdaj vidim, da 
sem v naglici vzel — vašo puško!* 

4. Iz vojaške šole. 

Korporal vpraša vojaka: „Kaj storiš, kedar se ti sanja 
o našem generalu?" 

Vojak: „Spim!* j 

Korporal: „Butelj, ne spati, ampak salutirati mor š!*J 



141 



* 5. Kje si se uéil plavati? 

Major novincu: „Znáš li plavati?" 
Novinec: „Dá, gospod major!" 
Major: „Kje si se učil?" 
Novinec: „V vodi, gospod major!" 

6. Zvit odgovor. 

General častniku: „Zakaj se smejite, če vas resno 
vaših dolžnostij opominjam?" 

I Castnik (videč, da ga tovariši od stráni opazujejo): 

i „Ne zamerite, gospod generál, da tako ravnam! Če se 

držim resno, vedó moji tovariši takoj, da ste me okregali; 

če se pa držim na smeh , pa menijo , da ste me povabili 

na kosilo!" 

7. Hajhen razloček. 

Vojak vpraša stotnikovega strežaja, kako se s svojim 
gospodom razumeta? 

„Izvrstno," odgovori strežaj. „Vsako jutro drug dru- 
gemu prah iz obleke iztepavava ; samo ta razloček je, da 
imam jaz svojo obleko, kedar mi jo gospod iztepava, na sebi !" 

8. Najboljše vkvartiranje. 

Ko pride v začetku tega stoletja nadvojvoda Karol v 
neko vas blizu Trsta vojake nadzorovat, vpraša nekega 
kmeta: „Oče, ali ste imeli kaj vojakov vkvartiranih?" 

„Dá, najprej Francoze, potem pa Lahe," odgovori kmet. 

„Kteri so bili boljši?" 

„I kaj! Vojak je vojak!" 

„Paktere bi zopet rajši imeli?" vpraša nadvojvoda dalje. 

„Če bi si znal kaj želeti," pravi kmet, „želel bi si, da 
bi vsi Francozi popadali v morje ter utonili, Lahi pa bi naj 
zunaj na obrežju stali ter se jim tako smejali, da bi od 
smeha — popokali. Potem bi bil vseh rešen!" 

9. Izpred oltarja. 

Neža : „No, Metka, ali si že slišala, kako je zadnjič v Ljub- 
Ijani orožnik (žandarm) nevesto izpred oltarja proč odpeljal!" 
Metka: „Za božjo voljo, kaj pa je bila storila?" 
Neža: „Nič, za ženo jo je vzel! u 

10. Dolgočasno. 

Sodnik zatožencu: „Pri prvi preiskavi ste čisto dru- 
gaí í govorili, kakor danes!" 



142 



Zatoženec: „Res, gospod sodnik, a jaz nikdar dvakrát 
jednoistega ne premlevam ; to je predolgočasno!" 

11. Dobro Ime. 

Sodnik: „Zatoženi ste, da ste uganjali ražne sleparije 
in goljufije.. Pod imeni: Smuk, Jelšar, Novák itd. ste ogo- 
ljufali mnogo Ijudij! Zakaj ste to storili? a 

Zatoženec: „Gospod sodnik, svojega pošteňega imena 
vendar nočem v sramoto spravljati!" 

12. Da se ne zmotl. 

Sodnik: „Ni vam bilo dosti, da ste siromašnega Blaža 
pretepli, še z nožem ste ga pehnili!" 

Zatoženec: „Da, gospod sodnik, drugače bi bil utegnil 
misliti, da se le norčujem z njim!" 

13. Poknjen nos. 

Slaboznan pretepač je bil obtožen, da je v tepežu svo- i 
jemu tovarišu zdrobil nos. Ko mu sodnik to reče, odgo- 
vori: „Kaj, jaz da bi mu bil nos zdrobil! To nikakor ni 
mogoče, razun če je imel že prej poknjenega! a 

14. Lahka volitev. 

Sodnik obtožencu: „Štiri dni ali 20 gold., kaj vam 
je ljubše?" 

Obtoženec: „Prosím torej za 20 gold.!" 

15. Kakor bo. 

Sodnik vpraša zatoženo tatico: „Si li omožena?" 

Tatica: „Ne!" 

Sodnik: „Si li morda zaročena?* 

Tatica: „Ne vem!" 

Sodnik: „Kako to? Povej bolj razločno!" J 

Tatica: „Vidite, gospod sodnik, to jetako! Ženin moj 
mi je namreč rekel, če ne dobim več kot pol leta, tedaj me j 
vzame ; če dobim pa več, pa je rekel, da me noče tako j 
dolgo čakati. Zato zdaj ne vem, kako bi odgovorila!* 

16. Nájdená ura. 

Resnik: „Zakaj so te že zopet zaprli?" 
Uzmovič: „Ker sem županovo uro našel! u 
Resnik: „No, to vendar nič hudega ni!* 
Uzmovič: „Veste, pa našel sem uro prej, nego jo je; 
župan izgubil!" ! 



í 

j 



143 



17. Cigán. 

Sodnik: „Ti si kravo ukradel! Mar li ne?* 
Gigan : „Le verigo (ketno), milostljivi gospod sodnik ; 
toda verigo sem le tako mimogredé s seboj vzel; da je vi- 
sela krava ob njej, tega pa nisem vedel !" 

18. Trmoglavnež. 

Sodnik pokliče Slamnika pred se ter mu reče : „Slamnik, 
vi ste pravdo dobili ! u 

Slamnik: „Jaz rekuriram, gospod sodnik!" 
Sodnik: „Zakaj li hočete rekui;irati, oče, ste li nori?" 
Slamnik: „Ne, nisem nor, a pri višji sodniji naj tudi 
[ vedó, da imam jaz praví* 

19. Pogumnež. 

Ko pride Telčnik domú iz mesta, kamor je bil po- 
klican zavoljo neke pravde, reče svoji ženi : „No, Katra, ali 
to sem jim povedal, tem pričam! Dejal sem jim: ,Hiaavci 
ste, goljufi, sleparji, in druge také ljubeznivosti! 4 " 
ľ" „Za božjo voljo, mož," pravi žena, „kaj si mislil, da 

j jim greš také priimke dajat; ves, da te bodo tožili!" 
ľ Mož: „Ej, Katra, ne boj se; saj jim tega nisem rekel 
í v sobi, ampak še le, ko sem bil že zunaj mesta sa m na 
í česti!" 
ľ 20. Nikdar y zadregi. 

Star lovec lovcu novincu: „Prej si vedno trdil, da ti 
' puška ne nese práv, a sedaj ko imaš novo, pa zopet nič 
ne zadeneš!" 
I- Novinec: „I kaj! Zdaj pa zajci ne letijo práv!" 

21. Čudovitä premetenost. 

„Mojemu psu, u pripoveduje neki zvit lovec, „dajal sem 
[.však dan po 2 novčiča, da si je šel k peku po žemljo za 
I zajuterk. Ker si nekaj dnij sem ni žemlje prinesel , opa- 
zoval sem, kam spravlja denár. A glejte ! Peti dan ga vi- 
dim, kako koraka od mesarja s klobaso v gobcu. Uboga 
živalica si je pet dnij one novce shranjevala, da si je kúpila 
klobaso za 10 novčičev." 



ŕ&jp 






KÁZALO. 

1. Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mo- 

horja. Sestavil dr. Jakob Sket 

2. Najgotovejša dota. Povest Spísala Pavlina P aj kov a . . 

3. Planinski kosci. Pesen. Zložil Mih. Opeká 

4. Kako se potuje po Afriki. Spísal I. Vrhovec 

5. Brat Evstahij. Povest. Spísal A. Koder 

6. Crtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813. Spísal F r. 

Hubad 

I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostové pri Rožeku in " 
" Humbergu črez Dravo. 

H. Boji med Avstrqci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu 
leta 1813. 

7. Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča. Spísal Janko 

Barle 

8. Andrej Turjaški, karlovški generál in glasovit junák (1557— 

1594). V spomin trístoletnice spísal I. Steklasa . . . 

9. Gesaríča in cesaričina. Národná pravljica. Zápis. I. Kržišnik 
10. Kratkočasnice. Nabral Anton Brezovnik 



& 



t-» 



** 






This book should be returned to 
the Library on or before the last dáte 
stamped below. 

A fine is incurred by retaining it 
beyond the specified time. 

Please return promptly. 



^